Slabo :(

[Suzy]

Onix

[moonica]

Dons sm že mal bolš, mogoče mi pa le nebo treba v Begunje.

enkrat si že bil na tistem njihovem programu (KVT), če se ne motim?
premisli ali bi se prijavil še enkrat ... sam najbolje veš, če bi to potreboval (sploh glede na to, da si že bil in veš kaj ti nudijo)

vsiljivke so res *eba!

kako pa kaj to vpliva na tvoj vsakdan?

vse dobro ti želim!!

[vesnav]

Onix, super!
Le tako naprej.

[Sinuska]

Tudi jaz na tvojem mestu ne bi opustila ideje o Begunjah. Faaajn, da si bolje! 

[matejka]

onix 

Kr tako naprej! Vse bo se ok.

[Onix]

A je to normalno, da si zjutraj slabši? Nevem strah me je, da res nebo nikol dobr...

[Slavka]

Onix  jutra so ponavadi res slabša, vendar vedi, da za jutrom pride tudi večer, ki prinese vsaj malo olajšanja.
Bo dobro, bo...zmogel boš, tako, kot si že. Tvoji nasveti ostalim sotrpinom so polni optimizma, znaš potolažit in vliti upanje....sedaj pa upaj tudi sam zase. Ne se dat 

[majč]

A je to normalno, da si zjutraj slabši? Nevem strah me je, da res nebo nikol dobr...

o ja, bo! si kaj spremenil glede zdravil, odkar se je kriza začela dogajati? si govoril kaj s psihiatrinjo? tud mene mal zmanjka kdaj vmes, pa se počutim slabše, celo na momente mal deprimirano, pa mam super pogoje - na novo zaljubljena, srečna, itd. dnevi so obremenilni skratka.

si kaj spreminjal terapijo z zdravili? morda bi bila pa korekcija potrebna. ko boš udaril pravo kombinacijo zdravil, bo bolje. pa seveda dejavnosti. to je osnova. glede strahu pa: če se da pojdi v družbo kljub slabemu počutju. nikar se ne socialno izolirat. sčasoma bo bolje.



maja

[redondo]

Onix pozdravljen in vsi ostali,

pišem prvič in moram priznati da mi je zelo težko. Imam okm- z zelo agresivnimi misli (da bom nekomu kaj vrgel, fobijo na nož- da bom nekoga zabodel, ki mi najteže pada). Začelo se pred 1,5 mesecem kom dobil panični napad. intezitete je naraščala in padala po 2 tednih dobim ecytaro in eglyonil, kasneje še torendo. Star sem 29 let in nikoli do zdaj nisem imel taki težav, najhuje doma in v službi, kjer se bojim da bi nekomu storil kaj žalega, čeprav se odlično razumem z vsemi. Sedaj po 3 in 4 tedni jemanja ecytare so mi zelo zrasle fobije da ne bi dobil nekih psihoz in ali morda posedujem nek agresiven nagon, kateremu se skoz upiram. Prej sem imel še grde slike in impulze, ki pa so minili, sedaj pa imam povečano fobije predvsem se bojim nožev, ki sprožiji nevrotičnost, ki jo potem doživlajm kot moj lastni nagon in se zelo ustrašim ali morda res moram nekaj narediti (čeprav vem da ne slišim nobenih drugih glasov ampak to moje doživlajanje in ogrožanje me spravlaj ob pamet, sedaj po 3-4 tednih z ad je še slabše kot prej je pa manj vseljivih slik, stah da bom nekaj moral storiti mi je najhujši.

[Slavka]

Redondo pozdravljen 

Ja, vsiljivke so res  . No, sedaj si pričel z zdravljenjem, pa verjetno tudi zdravila niso še čisto prijela...počakaj še teden ali dva.

Vedi, da so tvoje misli LE MISLI, da te spravljajo v slabo počutje ravno zato, ker ti NE ŽELIŠ storiti niti sebi niti drugim NIČ SLABEGA.  Če bi imel to "željo", te ne bi obhajala panika ob tem...

Bi ti pa priporočala, da se odločiš tudi za psihoterapijo, s pomočjo katere boš ugotovil izvor in namen teh svojih obsesivnih misli. Konec koncev si ti gospodar svojega življenja in zaslužiš si živeti brez strahov in misli, ki te spravljajo v obup....

Bodi pogumen in zaupaj vase in svoje DOBRO. 

[redondo]

Hvala slavka ampak res ne vem kdaj bodo tablete prijele, zdej mam filing da se upiram kao svojim nagonom ker me veš čas utesnjuje in čutim izjemen nemir, kar mislim da mam v glavi da bom moral to naredit in to se je zdej kar intezivirat, na psihoterapijo hodm k dr.rebolju sam sem bil komi 2. Mogoče bi rabu kakšna pomirjevala oreng da se umirim, pa začel sem hodit na tečaj meditacije. S to pranojo se mi je začel, ko sem se spomnil da je nek fant na agrtf- slišal nek notranji glas in zabodel profesorja, od taktrat me matara da se men ne bi zgodil kaj podobnega recimo doma, čeprav ne slilišim nikakršnih glasov, sam moja podzavest me veš čas preverja.

[vesnav]

Joj, Redondo...
Kako mi je težko, da je tako. Dobra novica pa je, da boš to premagal.

Najprej ti predlagam, da odpreš svojo temo. Tam piši in boš lahko imel odgovore, ki bodo samo tebi namenjeni..
Tudi meni se je strah namreč zgodil, ko je moja najboljša prijateljica umrla... Imela je možgansko in bila je noseča.... Ker sem bila v občutljivem obdobju na sploh, sem se bala točno tega, da bi se meni enako zgodilo, poleg žalovanja, ki sem ga občutila in čutila dolge mesece... Tudi meni so zdravila povzročila hude težave.. In začelo se je s paničnim, bljak..  Eglonyl je prvo zdravilo, povzročilo mi je enako stanje. Po mojih izkušnjah in pripovedih nisva edina, ki se takole zgodi.. Vendar to povej zdravniku, kako ti je...

Je pa stvar zelo preprosta, če to veš. Tisti fant z AGRFT-ja je imel drugačno stanje kot ti. Drugačno zgodbo, ki je popolnoma, ampak res popolnoma neprimerljiva s TVOJO. Tvoja je mila in bo MINILA. Prav?
NIKOMUR, ampak res NIKOMUR in NIKDAR ne boš storil NIČ žalega.
Meni se zdi perfektno, da hodiš meditirat. POleg tega me zanima, ali imaš človeka, ki ti stoji ob strani?
Ki se s tabo pogovarja in ki mu zaupaš.
Psihiater ok, ampak TI moraš verjeti in zaupati vase, pa tudi zamoti se z neko aktivnostjo, ki jo sicer rad počneš in tvoji strahovi bodo zagotovo in brez dvoma izginili. Popolnoma.
Odpri svojo temo, prosim.



Onix, oglasi se kaj.. Zjutraj je slabše v takih primerih, saj je v občutljivem stanju naša prva misel, ali bo danes enak včerajšnjemu ali pa bom boljši? Seveda boš boljši.


Držta se.

[melita]

Onix, kako si?

Redondo, Vesnav prav zanimivo izkušno delim z vama - tudi meni so se začele vsiljivke, ko se je zgodila neka tragedija v Sloveniji. Nisem poznala udeležencev, samo slišala sem zgodbo in še v istem dnevu potem me je obšla neka čudna misel, ki mi je sprožila veliko tesnobo in podobna vprašanja kot Redondu, nekaj dni zatem pa se je začela prava kriza, ko so se te misli dobile nasilno vsebino, dvome o sebi ipd.

Redondo, če hodiš k dr. Rebolju si vsaj po zagotovilih vseh v dobrih rokah, pri zdravniku, ki zares pozna okm, in ki ti bo znal in zmogel pomagati. Glede vseh dvomov se pogovori z njim, znal ti bo svetovati. V tolažbo in spodbudo naj to bodo besede iz strokovne literature: "Na srečo ljudje z OKM teh misli ne izvedejo."

Glede zdravil ti ne vem svetovati, vendar pa ti toplo priporočam, da greš na psihoterapijo, mogoče pri dr. Rebolju ali pa kje drugje.

Želim ti vse dobro.

Melita

Melita

[redondo]

Hvala za podporo k Dr.Rebolju že hodim apmpak dobil sem tako čudno fobijo da se mi bo v podzavesti razvil um, ki bo želel da to storim in to vem da je posledica tega kar sem bral o tem fantu, ki je slišal notranji glas. Vsakič ko se znerviram čutim kot da je to polsledica neke agresije vendar so živci in lexaurin (1,5 g ) mi prav nič ne pomaga. Koliko časa traja nekako prvo zdravljenje ker ves dan razmišljam le o tem in ali menite da bi bilo dobro da grem v program psihoterapije hospitalizirano.

[majč]

Onix, kako se držiš? saj bo kmalu prehod mimo. samo, da se navadimo. pomlad prihaja in vse butne ven. ampak ne daj se. osredotoči se na dejavnosti, ki so ti v podporo. loti se športanja, če gre in pripiši manj pozornosti tem strahovom. z avtosugestijo naredi, kar zmoreš. ti si močnejši, tvoja volja je močna. ti to zmoreš. in prijazen odnos do sebe, pomirjujoč. uporabi humor. obrni na hec. nasmej se svojim težavam, ker so tako absurne in si povej, da se v resnic to ne dogaja, da ti ga je samo kemija zagodila. potem pa, kot bi to nredil najboljši prijatelj ali prijatwljica, ki te od vseh najbolj razume, z odnosom, ki te podpira, samega sebe spodbudi k dejavnosti in športu, ki ti pomaga. morda bo najprej težko, ampak tudi to bo minilo. imej se rad! bodi sam svoj najboljši prijatelj. zaslužiš si vse dobro. ostani pogumen. in skušaj si ne očitati za karkoli. vse je ok!

drži se nam! nas skrbi zate! javi se kaj, da vemo, kako si!

maja

[Onix]

Sm še vedno bolj slabo...

A mislite, da če bom preusmerjal, da bodo misli zgubile svojo moč?

[Jagodka]

Sigurna sem. Drži se. 

[Anchi]

Onix, žal mi je, da spet doživljaš stisko. Ma saj veš, misli pač skušaj obravnavat kot "šum", oz. njihove vsebine ne jemlji resno. Postavi se v vlogo opazovalca, misli pa kot filmski trak, ki se vrti pred teboj - brez da bi jih sodil, ocenjeval, jim skušal nasprotovati, itd., ker veš, da ne glede na to, kakšne so, niso odraz tebe, tvojih dejanj ali tvoje osebnosti. Bolj kot jim skušaš nasprotovati, v večjo tesnobo te spravljajo. Tudi preusmerjanje ti lahko pomaga, samo ne na silo, predvsem pa se obupuj, če preusmerjanje ne pomaga takoj; namreč, čisto normalno je, da se ti misli kljub temu vsiljujejo. Sčasoma se bodo vedno manj.  Vem pa, da je vse skupaj grozno težko in zelo utrujajoče.
Upam, da boš čimprej bolje. Samo vprašanje časa je, nič se ne boj

[Poni]

Hojla Onix

Tudi jaz to vem. Pred leti se mi je to zgodilo. Misel, občutek, predstava, da proti meni letijo noži in se hočejo zapičiti vame. Ciljali pa so predvsem na oči. Z močjo volje sem jih poskušal odvrniti. Seveda brez uspeha. Vso svojo duševno moč sem porabil zato, da sem jih držal na distanci. Zato pa potem sploh nisem mogel nič delati. Se skoncentrirati na stvar, ki sem jo delal. Prav res, lahko bi znorel.
     Zdaj, ko sem bral tvojo pripoved, sem se tega spomnil. Na srečo je pri meni kmalu minilo. Čeprav zdaj ne bi mogel več povedati, ali je tralajo nekaj minut, ali nekaj ur.
     Vsekakor vem tole: S tabo sem. Verujem vate. Verujem, da ti bo uspelo. Res nevem, kaj naj še drugega rečem - napišem.
     Samo upam lahko, da vse skupaj ni preveč butasto. Vedno, ko skušam komu takole odgovoriti, me je strah, da bom napisal kaj trapastega, ali celo žaljivega. Zato potem nič ne napišem.

Poni

[Slavka]

Onix  želim ti, da tvoje obsesivne misli čimprej izgubijo svojo moč...vem, da je težko, vendar poizkusi s preusmeritvijo...zamoti se s čim takim, da boš vsaj nekaj časa začutil mir.

Komaj čakam, da napišeš sporočilo o izboljšanju....držim pesti, da bo to čimprej.