Slabo :(

[trina]

Znebil se jih boš, ko ti bo vseeno zanje, saj to veš. Samo ignorirat jih je treba.

[Onix]

Ja vem ja, samo kaj ko se zdijo tako resnične . Evo sm bil na savi, je blo kr fajn čeprav misli pa povsod nesem sabo...

[Maycha]

Onix  , veš kaj se pa meni dogaja?

Začela sem se obremenjevati "joj, kaj če se mi še kaj bolj groznega začne vsiljevati" in evo ... ker sem brskala, kaj bi še lahko bilo bolj groznega, se je dejansko pojavilo v mislih.  Res full neprijetno.

Najhuje mi je, ko si mislim, da sem slab človek ali pa kaj zaradi teh vsiljenih misli. 

Se pa nekako tolažim, da se lahko v mislih pojavi kar koli groznega enako kot v sanjah na primer, ampak to ne pove nič o nas. Preveč se zatikamo pri teh mislih.

Evo en primer za ilustracijo. Nekdo je na nekoga jezen na primer ... in reče:"Joj, najraje bi mu vrat zavila." In isto bi bilo, če bi se potem ta človek začel sam obadati s to mislijo in bi ga začele skrbeti predstave ob tem, ker je to sploh pomislil.
Enako bi bilo pri nekom, ki gleda grozljivko po tv in bi se mu ti grozni prizori (morda kakšno ubijanje) potem vsiljevali v misli. Se mi zdi, da je to predvsem pri tako senzibilnih ljudeh, kot smo nekateri tukaj. Jaz že ne maram gledati grozljivk. 

Mislim pa, da sem nekje našla dober zapis glede teh vsiljivk, spodaj je pa bil naveden vir KVT za telebane, tako da predvidevam, da je iz omenjene knjige.

Naj gre z vsakim dnem na bolje, Onix! 

[Onix]

Držim pesti zate Maycha!

[Iq_nima_nič_s_tem]

Maycha:
No ja. Po mojih izkušnjah (precej ne-svetega človeka) se mi lahko v mislih pojavi karkoli (ni je strahote, ki bi mi bila tuja) in me ne bo streslo tako dolgo, dokler se ne pojavi še OBČUTEK, da me vleče, da tisto tudi sam storim ali pa bo to storil meni kdo drug.
Ena relevantna razlika je med golo mislijo, ki ni združena s čustvom in mislijo, ki začne "meso" postajati torej.
Biti občutljiv kar tako na neko misel, kot praviš, mi nič ne pove o tem zakaj je tako pri tebi. Mogoče bi povedala še kaj več?...

[Maycha]

Iq_nima_nič_s_tem ,

ne razumem točno, kaj te zanima.   

Em, ja, problem je, da se mi te misli, ki se mi vsilijo, zdijo grozne, strašne, nesramne, nasilne in na splošno se jih bi rada otresla. Nimam pravega razloga, da bi jih imela v svoji glavi, ampak pridejo kar tako - vsiljeno. Problem je tudi, ker se sprašuješ, ali si zaradi tega hudoben človek, slab človek, škodoželjn človek ipd. 

Praviš, da imaš sam izkušnje s tem. Torej najbrž razumeš o čem pišem.

[Iq_nima_nič_s_tem]

Zdaj pa si lepo povedala. Praviš, da se ti zdijo strašne in neprimerne. Ali to pomeni, da jih tudi doživljaš kot take ali samo bežiš od njih, ne da bi ob tem kaj posebnega čutila?
Tu je ena razlika se mi zdi. Eno je bolj naučeno, drugo pa je zares resno. Naučeno je lahko, da se človeku "gnusi" neki pornografski prizor, ki ga preganja. Dejanski gnus pa je izjemno neprijetna zadeva in močno pretrese človeka.
Kako je torej?
Zanimivo kaj, ko začnemo tako razmišljati? 

[Maycha]

Hey,

hm, ja, ob takih mislih čutim strah in hočem, da jih čimprej ne bi več bilo. Jezim se sama nase ob njih. 

Ne vem točno, če sem ti odgovorila, ker nisem sigurna, da povsem razumeš za kaj gre pri vsiljivih mislih. 

[Iq_nima_nič_s_tem]

Sprašujem zato, ker bi rad vedel za kaj točno gre pri tebi.
Več vidikov je iz katerih lahko gledamo na vsiljivost in mogoče ni odveč, če odkrijemo kateri je pravi.

[Maycha]

Hey,

kaj pa vem. Jaz v glavnem vem samo to, da teh misli nočem v svoji glavi. Niso mi všeč in čakam, da minejo.

Lp

[melita]

Predlagam, da za vsiljivke, kot jih poznaš ti Maycha, jih poznam jaz, zato točno vem o čem govoriš, jih pozna Slavka, pa Petračka in še veliko drugih odpremo novo temo, da ne bomo smetili Onixove teme. Ni važno, kakšna diagnoza nam je bila postavljena ali sploh ni bila ali imamo pač mešane diagnoze - vsiljivke so nam grozne, nas delajo nesrečne in jih želimo za vedno zbrisati iz naših glav.

Pravzaprav, ko berem te poste, mi diagnosticiranje ni jasno (jaz imam okm, nekdo drug panično, tretji panično in depresijo....). Predvidevam, da se vse te zadeve malce mešajo, ker pač po neki statistiki 50% okm-ejevcev iam tudi depresijo in 30% panično motnjo (povzeto po neki internetni strani, se ne spomnim naslova).

Mogoče bi moderator prenesel poste na to temo iz Onixove v novo, seveda če ste za to.
 

[Iq_nima_nič_s_tem]

Diagnoza ni pomembna in je tudi od nobenega ne zahtevam.
Pomembno je samo to kar veš o sebi.

[Onix]

Evo zdej sm na 375 mg, sli nej bi p vsaj do 400 mg. Res upam da so tablete prave in, da bom kmal ok. Sej ne recem, je bols ze zdej, samo pricakujem da bo na 400 dost bols.

[Slavka]

Onix  ni vrag, da ne bo.

[Suzy]

Onix seveda bo

[Onix]

Hvala vama

Nevem kako naj se počutim, po eni strani je bolje, po drugi pa je še vedno polno obsesij in me je kar strah, da je kaj res od tega kar se mi vsiljuje. Posvoje nekak vem, da je to skoraj nemogoče, ampak logika mi pri teh simptomih ne deluje ravno najbolje... Resmanova mi je rekla, da OKMjevci težko ločimo kaj je res in kaj ni, tako da to bo pač treba vzeti kot simptom in iti dalje... Mene zanima kaj vi mislite o višji dozi tablet, če normalne ne primejo? Meni se zdi to kar dobra izbira glede na to, da samo životarim, ko sm v slabih fazah... Uglavnem močno upam, da sm se odločil prav in da bo kmalu vse OK...

[martinca]

Antidepresiv ozdravi od neg. custev.
Antipsihotik pa ozdravlja od napacnih misli ali ce jih je prevec, jih odvzame, da ima clovek mir. 
Ampak mora bit ucinkovit, ta pravi antipsihotik in v pravi dozi, to pa tud ni vsak.
Tako jaz menim!
Uradno pa se obsesije zdravijo z visokimi dozami antidepresiva, tako pa zdravniki.

[majč]

ko boš s tableti dosegel to, da se tisto za kar jih jemlješ, umakne, skušaj tako stanje malo vzdrževati. nato se, če bodo stranski učinki preveč moteči, dogovri, če lahko malo znižaš in če bo tudi pri nižji dozi zadeva o.k., potem to vzdržuješ, če pa ne bi bilo, potem vztrajaš še nekaj časa na visoki, pa potem pozneje skušaš nižat. tolk kar zadeva tablet. ves čas pa delaj tudi na dejavnostih. Onix, vse, kar (pre)hudo je, enkrat mine. tudi pri tebi bo. ostani pogumen. vse bo še o.k..

maja

[Onix]

Hvala obema za odgovor!

Majč ja sj stranskih učinkov razen prehodnih sploh nimam, tako da mam kr srečo glede tega. Sm pa zdej na dozi 375mg Zolofta, šlo naj bi se pa na 400 mg...

[majč]

Hvala obema za odgovor!

Majč ja sj stranskih učinkov razen prehodnih sploh nimam, tako da mam kr srečo glede tega. Sm pa zdej na dozi 375mg Zolofta, šlo naj bi se pa na 400 mg...

Bogu hvala!

še en dokaz, da je vsak posameznik edinstven in da telesa različno reagirajo na zdravila. sama sem namreč že pri nižjih dozah total zadeta, tko da z njimi ne pretiravam

jih pa jemljem in sem vesela, da so, ker mi pomagajo, da lahko živim kot drugi, ki nimajo teh težav. res.

maja