Hitro bitje srca

[trzinka]

hja,....res je, na psihoterapiji te stvari predelaš...

Je pa brez potrebe iskati "krivca", čeprav vemo ali pa spoznamo od kje in zakaj.....Ampak, tako je v življenju....starši so le tako znali biti starši v tistih časih in njihovi starši prav tako...Na nas pa je , da nekaj spremenimo, da smo ugotovili, da ni bilo vse tako, kot bi moralo biti in ne delamo enakih napak..., da se ne obremenjujemo, kaj je bilo in kaj bo bilo, ampak , da se naučimo živeti za tukaj in zdaj.....

Sama nisi kriva, tako si se naučila živeti, tako so te naučili....In, ja, nase pozabiš, zanemariš, ne počutiš se pomembna, nisi samozavestna, slabo podobo imaš (govorim tudi o sebi)....., ker so nas tako vzgojili, da vedno pazimo na druge, kaj bodo rekli, kaj si bodo mislili...ipd.

[muca5]

Ja, res je, vse to, kar si napisala je res. In vem, da je treba živeti tukaj in zdaj, pa vendar, teorija mi gre zelo dobro, tudi drugim znam zelo dobro svetovati in pomagati, ko pa gre zame pa totalno odpovem, ne znam iz teorije spravit v prakso tisto, kar bi bilo zame pomembno. Vem, da ne smemo in ne moremo spreminjat drugih, da lahko spremenimo samo sebe, teoretično je to tako enostavno, ko pa skušam delat na sebi v tej smeri, pa spet ne gre. Pač res rabim neko pomoč, da mi nekdo, kako naj rečem, resetira občutja, ki so zakoreninjena v meni, in mi pomaga na stvari gledati drugače, tako, da bo lažje zame. Da bodo dnevi tudi polni sonca, ne pa, da se neprestano podijo črni oblaki naokrog.

[DENY]

Hojla vsem,

tudi jaz sem med vami in delim isto usodo. S temi težavami se borim že od svojega 20 leta, ko mi je nenadoma umrl oče. No za nameček sem bila takrat šele komaj 3 mesece po porodu svojega prvega sina. Super kombinacija, rojstvo in smrt. In tako se je začelo. Težave so sedaj včasih bolj včasih manj hude. Imam vse kot navajate, tahikardijo, ekstrasistole in seveda sem se sedaj dobra dva meseca ubadala s težavami ponoči, ko me je prebudila tahikardija. Že nekaj let jemljem concor imam pa seveda tudi lexaurin, čeprav se tega malo bolj izogibam, vzamem ga samo takrat ko je res sila. Sem se pa sedaj vključila v psihoterapijo, ampak ne pri psihiatru, le pri psihologu za začetek. Nekaj me še zadržuje pred antidepresivi, čeprav ne vem kaj naj storim. Kakšne izkušnje imate vi z antidepresivi, je bolje, pomagajo?
Aja pozabla sem povedat, da sem opravila vse kardiološke preiskave ne samo enkrat, večkrat in je organsko obolenje izključeno. Opravila sem tudi test za obolenje ščitnice in tudi to je vredu. Tako da resnično ostajajo anksiozne motnje - psiha. Sem se pa docela prepoznala v zgodbi Trzinke, tudi jaz imam težave oziroma nekakšen strah pred smrtjo, točno tako kot je opisano. Imam pa tudi težavo, sem nekako omejena, torej ne upam skoraj nikamor iz tako imenovanega varnega kroga, na primer, v drugo okolje, na planine, na morje, na sprehod bolj daleč od doma, in podobno. Ne popijem niti kapljice alkohola, ker imam strah pred tem, da mi bo sprožilo ekstrasistole ali tahikardijo, težave imam včasih celo pri intimnih odnosih, skratka cel kup omejitev in strahu. Moje življenje skoraj ni več normalno življenje zaradi tega. Kaj naj storim, vzamem antidepresive?

[muca5]

Ja, Deny, tudi moje življenje sploh ni podobno normalnemu. Imam čisto podobne težave, o težavah s tahikardijami si že prebrala. Vsa sem zakrčena, strah me je, bojim se avtocest, bojim se kam odpraviti sama, strah me je oditi na koncert, v kino, strah me je višine, globine, biti sama, ni da ni. Rada bi si pomagala, pa ne znam.Zate je dobro vsaj to, da veš, da si organsko zdrava, vsaj to je nekaj in naj ti bo v vzpodbudo. Vse ostalo pa moramo pač prenašati kakor kdo ve in zna. Hudo je. Občasno vzamem polovičko helexa, kadar je res neznosno. Tudi meni so predlagali AD-eje pa se nisem odločila zanje. Še tega me je strah, kar pa berem forum vidim, da jih kar veliko jemlje in imajo dobre izkušnje.   
Ti bodo forumaši iz izkušenj pomagali.
Vse dobro ti želim..

[Berto]

Dobra stran ad-jev je ta, da od njih ne postanes odvisen kot od kaksnih pomirjeval.Predlagam ti, da poskusis z jemanjem, ce ti bo bolje vztrajaj, ce ne pa prekini. Meni so mi zelo pomagali. Vsa ta obcutja, ki jih ti opisujes sem imel tudi sam... Po treh mesecih jemanja sem tak, kot sem bil preden sem postal anksiozen...
Je pa potrebno delati tudi na sebi...
Zagotovo ti bodo znali drugi se vec povedati.
Nikakor pa ne obupaj. In nikar se ne sprijazni s tem nacinom zivljenja, kot ga imas sedaj.
Drzi se

[trzinka]

Deny, tudi sama sem imela strah pred ADji in se jih otepala vrsto let. Ko pa je prišlo tako daleč, da sem mislila, da se mi bo zmešalo in me je dobesedno trgalo od bolečine, sem se odločila za to rešitev.
Zdravilo kot zdravilo, postopno , počasno uvajanje in redno jemanje te spravijo iz pozicije -1 na 0. Za kaj več od 0 moraš pa potem sama delati spremembe in se posvetiti sebi in svojemu, če lahko tako rečem zdravljenju in življenju.
Kar pogumno, vprašaj, če te še kaj zanima, smo tukaj , da ti svetujemo

[Maycha]

Hey,

po dolgem času se tudi jaz oglašam. Zadnje čase imam težave s pogostimi ekstrasistolami (nenadoma mi srce za nekaj trenutkov "ponori", kot da mi bo "padlo v hlače"   ) Zelo neprijeten občutek je to. Glede na to, da bi naj imela zdravo srce, je možno, da je to posledica anksioznosti?

Lep pozdrav  vsem

[alexx]

je možno, da je to posledica anksioznosti?

Je. Celo zelo verjetno. Sama veš kako ti če se npr. prestrašiš podivja srčni utrip. To je isto. Poskušaj se malo umiriti, se umiti z mrzlo vodo, spiti kakav ali kaj podobnega.

[trzinka]

je, Maycha, sem tudi sama imela te težave

[Berto]

Tudi jaz.  Tako sem v bistvu sploh prisel do spoznanja o anksioznosti...

[Maycha]

Ojejej ... najhuje je, ko se že nekaj dni, celo tednov počutiš solidno in preživiš celo nekaj dnevni dopust brez kančka panike in že misliš, da si na konju in da je konec vseh muk ...potem pa te panika oziroma anksa spet obiščeta in spet potrebuješ(-em) nekaj časa, da se pobereš ... 

Drugače pa res hvala za informacije, vse dobro, sotrpini 

[muca5]

Vsem, ki se spopadamo s podobnimi težavami, morda pa komu pomaga. Sem zadnjič naletela na intervju z učiteljem joge in posredujem:
"Ljudi, ki čutijo strah in tesnobo, vedno učim tehnike bhramari pranajama. Videti je smešna, bolje, da je ne izvajate v javnosti: s kazalcema si zatisnite ušesa in izdihnite z dolgim mmmmmmm. Vibracija tega zvoka v glavi je odlična prva pomoč pri občutku tesnobe, pomiri jezo, tudi napetost, zaskrbljenost ali živčnost. Greš na stranišče za nekaj minut, zapreš pokrov školjke, se usedeš in narediš vajo. Ven prideš popolnoma pomirjen. Jogijske tehnike dajo človeku občutek, da lahko položaj obvlada, postane gospodar samega sebe; lahko ustavim napad panike. Lahko se pomirim. To je zelo pomembno. Pri tesnobi je najhujši prav občutek nemoči, ko si preplavljen s to strašno stvarjo in ne moreš nič. Joga uči, da lahko nekaj ukreneš. Že to zmanjša strah."

[trzinka]

muca5, bom probala, pa kar bo, bo ..

[muca5]

Pa poročaj, če je pomagalo...

[trzinka]

ok

[DENY]

Hvala za vaše informacije, vsekakor bom poskusila z AD-ji. Trenutno obiskujem psihologinjo in sva se nekako dogovorili, da najprej poskusiva z avtogenim treningom in še nekaterimi vajami. Bom vidla kako bo, v naslednji fazi pa štartam z AD-ji, ker imam občutek, da sem v nekakšnem krču in si nikamor daleč od hiše ali pa avta ne upam. Lexaurin imam kar s sabo in če občutim tahikardijo, takoj vzamem tableto in zadeva neha. Ampak ne bi rada celo življenje s sabo nosila pomirjeval. Imam tudi takšno službo, da moram velikokrat sama na pot in tega me je groza. Že na sprehod s psom moram z avtom in to zato, da imam avto v bližini, če saj veste tam pride do tahikardije, GROZA!!!  Glede ekstrasistol, ja tudi jaz jih imam večkrat, včasih več včasih manj, včasih pa sploh nič. Sem pa opazla, da jih imam veliko manj, če redno pijem magnezij 300 mg - šumečo tabletko. To sem enkrat prebrala v eni knjigi in pa tudi na internetu in res deluje. Sicer ne izginejo čisto, jih je pa manj.  Imam pa še eno vprašanje. Kako visoko pa vam naraste pulz pri tahikardiji?

Držite se   

[jules]

....hellow ...ob prebiranju tega pogovora sem se mogla pridružit....sama se borim z anksiozno motnjo in paničnimi napadi že leto in pol....in še zmeraj prihaja do hitrega bitja srca....tesnobe....glavobolov....tudi sama sem opravila vse možne preiskave fizične narave in nič....nekako si je treba priznat da je vse psihičnega izvora čeprav se še vedno ob vsakem napadu vprašam kaj pa če to ni psiha....to mi nekako ne uspe odpravit????sem pa ugotovila vzrok svojih problemov ki isto izvirajo iz otroštva gre pa za pomanjkanje pozornosti oz. občutek manjvrednosti....zmeraj sem se mogla dokazovat da sem vredna ljubezni...zaupanja...staršev....in zdej ko sm končno napla vzrok ga počasiii poskušam odpravit....branje tega foruma pa te res opogumi za naprej.....

[Toja]

Super Jules, da si se nam pridružila, tudi meni je forum pogal odpravit panične napade in to precej hitro,
je pa res, da sem na AD, obiskovala sem skupine za samopomoč, pa psihoterapije
in se naučila kako preusmerit misli, da se panični napad ne razvije...
ozavestila, da ne morem od tega umret in stanje se mi je umirilo....
poleg tega sem imela tudi socialno fobijo in tudi te ni več...
res pa sem ogromno delala, se izobraževala...

Veliko si napisala o sebi, kaj si tudi ugotovila...samo mene pa zanima,
na kakšen način ti rešuješ svoje probleme...si na AD...delaš s psihoterapijo,
napiši ...morda ti lahko pomagam in še kaj drugega svetujem.

Zaenkrat toliko...javi s še kaj 

[jules]

....hejla....še vedno moram težave odpravljat....nism se posluževala nobene psihoterapije samo par obiskov pri psihiatru, ki mi je nazadnje predlagala naj povečam dozo ADja pa je nisem in še vedno imam obdobja ko sem super in obdobja ko sem u riti še posebej ko je doma slabše...takrat se pač mal več družim kot sicer mal obremenjujem prijatelje ki so morm reč da kr vztrajni.... ...čeprav grem dostkrat že sama seb na jetre:)....imam pa še nekega angelčka v človeški obliki ki je na meni delal terapije reikija in me sproti pregleduje če je vse ok....še vedno se ne morem znebit tega da ko sem omotična...imam glavobole ali pa tesnobo da v bistvu to ni nič...tko da ta moj angelček včasih kar parkrat na dan dobi kak moj sms:)...no tu bi rabla še kak predlog kako se tega znebit ker mi že moja zdravnica prov na grdo dopoveduje d naj se umirim:(