Hitro bitje srca

[muca5]

Že dolgo se nisem oglašala, rada pa prebiram forum, mi velikokrat pomaga pri premagovanju anksioznosti. V preteklosti sem imela težave z ekstrasistolami, zdaj niso tako pogoste in jih obvladujem. V zadnem času pa imam težave ponoči. Zbudi me hitro bitje srca, kar krepko čez sto in vsa prepotena sem. Zelo, zelo me je strah. Ko sem prebirala kardiološke forume na to temo sem našla tudi podatek, da bi to lahko bil znak bolezni srca. Tudi čez dan me občasno napade to hitro bitje srca. Sicer me zelo daje anksioznost, nekako zakrčena sem, težko se sprostim.Toda vedno, ko se pojavijo kakšni telesni simptomi se prepričujem in se tudi prepričam, da ni nič hudega, da bo minilo. Tole s srčkom mi pa kar ne da miru. Zelo bom vesela vaših odgovorov ali se je še komu kaj podobnega dogajalo.
Hvala.

[Berto]

To kar opisujes se je dogajalo tudi meni. Enkrat je bilo tako hudo, da sem klical ponoci oceta, naj me pelje na urgenco. Tam so mi naredili EKG, ki je pokazal, da je vse ok. Takrat mi je zdravnica predlagala naj si preberem kaj o generalizirani anksiozni motnji. Od takrat, ko sem se preprical, da je s srcem vse ok nimam vec teh napadov bitja srca. Ves, sem pa tudi sam pred tem prebiral po internetu o bitju srca in prisel do raznih obolenj. Cim manj prebiraj o tem preko neta, ker si s tem samo skodis. Ce ze menis, da je kaj narobe se pogovori z zdravnikom in zahtevaj preiskave. Preprican sem, da ti ni nic in da je to posledica anksioznosti. A verjetno te bo dokoncno potolazil sele zdravnik na podlagi preiskav.
Pa se to: meni je ob bitju srca zelo pomagal persen forte. Ma kot berem druge ocitno pomaga samo meni.
 Ne sekiraj se, zagotovo je s srcem vse ok.

[Jagodka]

Meni tudi, in še vedno se mi kdaj pa kdaj. Sploh kadar sem pod pritiskom.
Potolažila sem se, ko mi je kardiologinja naredila EKG, ultrazvok srca in mi zagotovila, da je vse OK.
Zdaj me teh napadov ni več strah, poskušam se umiriti z dihanjem ali avtogenim treningom.

Da se prepričas o vzroku napadov tahikardije ti priporočam, da greš k kardiologu. 

[Toja]

Meni tudi, in še vedno se mi kdaj pa kdaj. Sploh kadar sem pod pritiskom.
Potolažila sem se, ko mi je kardiologinja naredila EKG, ultrazvok srca in mi zagotovila, da je vse OK.
Zdaj me teh napadov ni več strah, poskušam se umiriti z dihanjem ali avtogenim treningom.

Da se prepričas o vzroku napadov tahikardije ti priporočam, da greš k kardiologu. 

Se strinjam z Jagodko...
Tudi sama sem imela enake težave, vsi pregledi so me prepričali, da je s srcem vse  ,
zdaj se prediham, sprostim in spim mirno dalje...

[muca5]

Hvala vsem za odgovore in izkušnje. Malo sem se potolažila, upam, da bom danes spala, ker me je že tega strah ali me bo spet srce zbudilo.
Hvala še enkrat.

[simfonika]

Muca5!

Glede na to, da imam sama ugotovljeno paroksizmalno tahikardijo ( občasno mi srce razbija tudi nad 130 udarcev / minuto v mirovanju ---- v tem primeru je smiselno poiskat zdravniško pomoč! ) Morda bi bilo dobro, da takrat ko je prisotno hitro bitje srca, da ti posnamejo EKG!  

[dusica]

Muca5,

kar se tiče alternativne medicine poskusi s BALDIRJANOVIMI KAPLJICAMI/KAPSULAMI..od čajev pa melisa, sivka in kamilica. Veliko pa je tudi na pravilnem dihanju, ko pride do palpitacij...pravilno zadihati! 

                               Dušica

[muca5]

Simfonika, kako si pa ti pomagaš pri napadu tahikardije in koliko časa ti srce tako hitro bije? Ali se umiri samo od sebe?

[simfonika]

Muca5! 

Sorry, ker malo pozno odgovarjam.Sem spregledala tvoje vprašanje. Po navodilu kardiologa ob "napadu" vzamem še dodatno tablete. Če se bitje srca ne umiri, me ponavadi z reševalcem peljejo v KC v Ljubljano, kjer dobim infuzije z antiaritmiki. Če še to ne umiri mojega srca , se ponavadi odločijo za elektrokonverzijo ( kratkotrajna narkoza in nekaj 200 joulov ..) kar velikokrat uspe! 

Je pa res, da vsak tak "napad" vpliva na moje psihično počutje. In se dostikrat, po vsem tem še "psihično sesujem " ... a upam, da se bom v bodoče tudi s tem lažje soočala!!!

Vse dobro, Muca5 !!

[simfonika]

Muca5!

Sem pa že slišala, da si lahko pomagaš sam : Tko da "zatisneš" nos in potem pihneš . Dr. Rejec, sicer psihiater (ni moj psihiater, a dela v istem ZD kot moja splošna zdravnica ) mi je 1x rekel, da že male otroke s tahikardijo učijo, da si dajo prst v usta, kot da bi "želel sprožiti bruhanje"  - ampak ne pravega bruhanja !!! in da ta kašelj, ki se ob tem sproži pomaga.

[Jagodka]

Tahikardij je več vrst, zato ti predlagam, da obiščeš zdravnika, prosiš za napotnico za kardiologa in se prepričaš kaj tvoje srce požene na obrate. Preveri tudi ščitnične hormone.

Meni je kardiologinja rekla, da naj si pomagam tako, da s prvimi členki kazalcev močno pritisnem na zaprte oči in dam glavo, v sedečem položaju, med kolena.

Simfonika, eno vprašanje. Če imaš zdravo srce in so prisotne "le" hude tahikardije pomeni, da ti lahko elektrokonverzije naredijo večkrat? Namreč, kolikor poznam, bolnikom s povečanimi srčnimi prekati in oslabljenimi zaklopkami, ta postopek lahko naredijo le do 5 krat. Pa so tebi ugotovili vzrok za tahikardijo?

[simfonika]

Jagodka!


Imam zdravo srce. Sem aktivna športnica drugače. Vzroka niso ugotovili. Po vsej verjetnosti pa me čaka elektrofiziološka študija oziroma ablacija.

Kolikokrat lahko delajo elektrokonverzijo in ob kakšnih težavah, je bolje, da vprašaš kardiologinjo! 

[cvetkus]

Tudi sam sem mel težave no še zdaj jih imam, ampak gre skozi nekak.

Pri meni so da čutim utrip takoj po športanju.

Sem pa tudi bil na vseh testih, UZ EKG kri psiholog, pa kao da sem normalen, pa ke te vem, občasno me tudi boli srce al pa vsaj tam nege, pa nevem...

Psiha je čudo samo to bom reko!

[muca5]

No, danes sem bila pri zdravnici. Naredila mi je tudi EKG in na izvidu je pisalo ishemia miokarda. Sem mislila, da bom kar skup sedla. Vem, da to pomeni slabšo prekrvavitev. Potolažila me je s tem, da pač računalnik zazna nekaj kot napako, stvar je pa v tem, da je bila v začetku ekg-ja prisotna tresavica. Res me je pa zeblo. Ne vem, ali je to lahko vzrok?? In zdaj sem šele v strahu, čisto sem preč. Grem pa še na obremenitveno testiranje, jutri se naročim.
Ja, tako sem upala, da je stvar v anksioznosti, zdaj pa.... groza me je.

[trzinka]

muca5 opravi še ultrazvok srca, EKG sam premalo pokaže...

Meni tudi srce bije hitreje kot bi moralo, sem dobila Propranolol, vendar ga ne pijem več. V anksioznem stanju je pa sploh groza...sem dala že te strahove čez in si pridobila zastonj karto na Urgenci , vsakič zaradi strahu in tipičnih znakov za infarkt...

Ko vemo, kaj je v resnici in se naučimo krotiti svoje strahove in realno razmišljati, se tudi srček umiri

[muca5]

Hvala trzinka, ja, anksioznost je huda reč, tole popoldan me je vrglo iz tira, samo razmišljala sem kdaj me bo infarkt in pozno zvečer me je začelo peči kot ogenj v predelu srca in leve roke, nisem vedela kaj naj naredim, sem poklicala dežurno, povedala, da sem anksiozna, da sem bila že popoldan pri zdravnici itd...vprašala ali je sploh potrebno, da hodim na urgenco, pa je sestra rekla, da obvezno. Pa sem šla, EKG ni bil tak kot popoldan, je bil boljši, edino pritisk je bil 150/110, utrip pa 93, anksa,verjetno. In se mi zdi, da sem malo bolj mirna. Saj bo.
Bom opravila tudi UZ, kot mi svetuješ.
Zadnji stavek, ko praviš, ko vemo kaj je v resnici in se naučimo krotiti svoje strahove - kako pa veš kaj je v resnici in od vedno me je zanimalo kaj je tisto, kar mi povzroča strahove, sama se do tega ne zmorem dokopati, mislim, da je vse v naši podzavesti. Vsega se zavedam, vem, da so strahovi nekaj iracionalnega, pa vendar razumsko tega nisem sposobna rešiti. In velikokrat, ko berem ta forum in sočustvujem z vsemi, ki trpijo za anksioznostjo, se vprašam, kaj neki je vzrok tem našim težavam. V glavnem se opisujejo telesni simptomi, ki so res grozljivi, ampak redko pa kdo izpostavi svoja čustva, nekaj mora biti na tem, predvidevam...?? Nekaj mora biti kar transformiramo v strahove. Mogoče pa kdo kaj napiše kaj v tej smeri.

[Berto]

To ni res, v glavnem napisemo kaj je vzrok naših problemov. Praviloma velja, da če zivis s svojimi naceli ni težav. Cim pa zacnemo tlaciti svoja custva in ziveti neko drugo zivljenje, so tezave tu. Seveda pa vplivajo tudi stresne situacije in druge razne preobremenitve. Zagotovo pa ti lahko kakšna izkusenejsa clanica napise se vec.
Bodi ti prodno papaj ad-je, pa bos ze bližje uspehu.

[trzinka]

Muca, ko izključimo vse fizične bolezni in spoznamo , da je psiha....takrat je treba pospravit na podstrešju.
Marsikdo, tudi jaz, ne ve potem, kam, kaj, zakaj, kako......ker nam tisti trenutek ni čisto nič jasno.
Jaz npr. sem samo vedela, da me je od otroštva naprej (ko mi je pri 10ih umrl stric) blazno strah smrti. Strah pa me je bilo tako zelo, da sem vedno odrevenela, srce mi je nabijalo 100/h, čudne misli so zaokrožile po možganih, jokala sem.....Strah me je v bistvu naše minljivosti, ne same smrti, ker izredno rada živim.

In če se ne znaš soočiti s svojimi strahovi, če jih pravilno ne predelaš, se ti z leti, s časom kopičijo. Seznanjala sem se z novimi smrtmi(babica, dedek, najboljša prijateljica.....), s prometnimi nesrečami, boleznimi.......Strah je vedno bolj naraščal, pomagal mi ni nihče, tudi pri 20ih letih, ko sem pri zdravnici prvič poiskala pomoč, mi ni nihče znal pomagati.

Vse to nekako potlačiš v podzavest....Ko pa doživiš še stres na stres, ko že telo ne premore več, se psiha v celoti sesuje....in spet ne veš, kam.....
Ja, bolečine so neznosne, grozne......Zdrava pamet ti narekuje, da nekaj ni v redu....
Šele na psihoterapiji sem odkrila, kje vse je zanka, kje vse lahko najdem odgovore, naučila sem se prepoznati vzroke in misli za te nerealne strahove......Vse izhaja iz otroštva, iz miselnih vzorcev, ki se jih naučimo ali od staršev, ali od starih staršev, ali od.....Še danes me mama pokliče, ko gre mimo njenega bloka rešilec, da preveri, če me slučajno ni zbil avto, še vedno, kadar se slabo počutim, poslušam njen komentar:"Kaj pa, če je kaj drugega....", še vedno poslušam nabijanje slabe vesti (ne zanalašč)......

Ti je že kaj znano? Kot otrok sem vsrkavala pretiran strah z njene strani in s strani očeta, preveč zaščitniška sta bila in to pusti na vsakemu posledice, ki se lahko kažejo z znaki anksioznosti, ali pa v kakšni drugi obliki.....Saj ljudje tega ne vemo, dokler ne doživimo in spoznamo.....

AD mi je enostavno rešil življenje pred neznosnimi bolečinami in lahko temu rečem vsiljivimi mislimi, psihoterapije pa so mi pomagale, da spoznam iz kje vse to izvira in kako se rešit problema....Uspeha ni takoj, to so dolgotrajni procesi, saj človek ne more kar prešaltati iz danes na jutri....

Vsak ima svojo zgodbo, zgodbe pa so si različne....in skozi branje na forumu, ali iz knjig začneš počasi spoznavati sebe......Si se do sedaj dobro spoznala?

[Berto]

Zelo lepo povedano.

[muca5]

Ja, Trzinka, nekje sem se prepoznala, seveda sem. Otroštvo, to mi že dolgo ne da miru, verjetno so določene stvari, ki sem jih potlačila globoko v podzavest. Že kot otrok sem imela nočne more, pa sesala palec do ne vem katerega leta, predno sem zaspala sem vedno odprla vse omare, pa pod posteljo sem gledala, se spomnim, da so starši klicali dežurnega že takrat, ker sem imela nekakšne napade. Spomnim se pa, da je zdravnik rekel, da berem preveč pravljic. Halo?
Pa nabijanje krivde, tudi tega je bilo dosti z mamine strani. Bo treba res na psihoterapijo, da ugotovim vzroke, ker zdaj jih še ne prepoznam dovolj. Se pa res vprašaš ali je možno, da so vsega krivi drugi, mislim, da je tudi v meni nekaj narobe. Vem, da sem preveč čustvena, preveč se vživljam v probleme drugih, najbolj sem srečna, če pomagam drugim, sebe pa kar nekako zanemarim. To pa vem. Ampak, saj bo, no, to pravim danesm ko se kar dobro počutim, kak dan je pa za obupat, strah, strah... skoraj pred vsem.