Hejla,
na začetku GAD sem imela tudi take strahove. Kar naenkrat mi je bilo čudno se zavedati svojega telesa, ves ta strah, da bom komu kaj storila, nesigurna v tej "neznosni lahkosti bivanja"

Spomnim se, da so ti strahovi vsi šli, ko mi je psihiater razložil malo čudno varianto psihičnih težav.
Namreč, na stopnji nič naj bi bila nekako uravnotežena psiha. Skrajno desno na tem parametru smo lahko mi z anksioznostjo in depresijo. Mi pretirano skrbimo, to postane že nekaka odvisnost, smo preveč pod kontrolo, stalno se zavedamo vsega, smo recimo controlfreaki. Skrajno levo pa so psihoze, prave psihične bolezni, ki naj bi bile nasprotje desne. Tam naj bi stanje bilo, da se sploh ne zavedajo nekaterih stvari, njihova zmožnost skrbi je nekako okvarjena (težko ponovim kaj mi je takrat rekel). Tam ni problem skrbi, nervoze, anksioznosti, ampak drugje, npr. nek drugi svet v njih.
Ti imaš torej s tvojimi strahovi stalno kontrolo, se zavedaš stvari (čeprav seveda pretiravamo, saj v tem je tudi problem), ampak dejstvo, da ustvarjaš kontrolo in nadzoruješ, naj bi po njegovih besedah bil ravno obraten pol tistemu, ko svojih dejanj ne more nadzorovati.
Meni je ta razlaga pomagala, nekako od tistega dne naprej nisem več razmišljala o tem, ker sem premagala ta strah. Mogoče je malo za lase prevlečeno ...