zanositev

[jana]

  Stara sem 29 let in že imam enega otroka.Po prvem porodu so se mi znaki panične motnje in tesnobe okrepili,zato sem začela s cipralexom.Po njem sem se res dobro počutila in čez približno leto dni nehala.Kmalu sem opazila,da ne bo šlo brez,ker sem ponovno padla v depresijo in zopet so me obiskovale tesnobe.Sedaj že leto dni približno spet jemljem cipralex in razen občasnih tesnob ,se počutim kar v redu.Vedno bolj pa me muči želja po ponovni zanositvi.Ne morem se odločiti,da bi prenehala z jemanjem in zanosila.Stalno se sprašujem,kaj ,če med nosečnostjo zopet dobim napade in podobno.Saj me razumete kaj hočem povedati.A je imela katera podobne težave .

[Aslan]

Jana pojdi do svoje zdravnice in se z njo pogovori.

Zaradi strahu "kaj če bo.." bi bilo škoda ne imet še enega otroka.
Prav tako, ti AD ni treba jemati doživljenjsko....

Mogoče bi ti predlagala KVT - kognitivno-vedenjsko terapijo, da se naučiš
prepoznat negativne misli, ki te potegnejo v vrtinec tesnobe, panike...
To je vrsta psihoterapije.

Na tvojem mestu, bi počasi opustila AD-je (po pogovoru z psihiatrom!).
Se posvetila misli na otroka, na nosečnost.
Tisto veselje, radost in pričakovanje ti bodo odplavili strahove.
Če pa se bi pojavili, pa tudi tistih nekaj mesecev...pa že mine...ko pa rodiš
pa lahko nazaj na AD greš....če bi bila potreba.

Vsekakor naj ne bo STRAH tisti, ki bi ti v življenju omejil željo po še enem otroku.
Sama imam 4 in vem, da so naše največje bogastvo, ljubezen....

Srečno!

[jana]

   
   No kar tako se spet oglašam,da se malo razpišem,zdaj ko imam ravno kavico in moj jutranji ritual.Najljubši del dneva.Odločila sem se in sedaj jem po polovičko cipralexa,bom ene 14 dni,potem pa bom kar poskusila zanositi.Kar bo pa bo.Ampak od trenutke,ko sem se odločila,da res zanosim,se že tako veselim nosečnosti in še enega otroka,da sploh ne morem verjeti.Najraje bi bila že kar noseča.Sicer mi je moja zdravnica povedala,da so tudi zdravila,ki jih lahko ješ v nosečnosti,ampak ona jih vsaj prve tri mesece odsvetuje.Toliko se bom pa že potrudila,oziroma bom se trudila vsak dan sproti,če bo treba.Ni prijetno ,če veš da s tabo tudi tvoj otroček je zdravila.Me zanima,če kdo ve kako se imenujejo ta zdravila,bi rada samo informativno kaj prebrala on njih.Pa lepo se imejte.

[Aslan]

AD opuščaj počasi....ker boš sicer lahko občutila odtegnitvene simptome,
ki bi te lahko po nepotrebnem zbegali. Sama sem opuščala tudi na 1/4 in 1/8 tablete....

Posebnih AD-jev za med nosečnostjo zagotovo nimajo.
AD-ji, ki jih lahko jemlješ med nosečnostjo so verjetno vsi tisti,
kjer ni izrecno prepovedano jemanje v nosečnosti.

Je pa po mojem mnenju vsako jemanje zdravil, med nosečnostjo, lahko škodljivo.

[Mačica]

Pozdravljena Jana!!

Nedolgo nazaj sem se odločila, da bom Adje jemala, verjetno celo življenje. Vseeno bi pa rada imela kar nekaj otrok. Zato sem se predkratkim posvetovala s svojo psihiatrinjo o jemanju Adjev med nosečnostjo.
Povedala mi je, da ADjev sicer ne priporočajo med nosečnostjo, vendar, da je že imela pacientke, ki so jih jemale med nosečnostjo. Večina jih je jemala najmanjšo možno ali celo polovično dozo, nekatere pa celo polno dozo. Razložila mi je, da nejemanje Adjev, če jih res potrebuješ lahko pravtako slabo vpliva na otrokov razvoj, saj materina neurejena kemija vpliva tudi na otrokovo pa tudi strahovi in tesnoba matere ne vplivajo dobro na otrokov razvoj.
Vsekakor mi je zagotovila, da jemanje ADjev v nosečnosti po njenih izkušnjah in po raziskovalnih študijah nikoli ni pustilo dolgotrajnih posledic otroku. Edini simptomi, ki so jih ugotovili pri teh otrocih so bili do 2 tedna trajajoči odtegnitveni sindromi otrok po rojstvu, kar se kaže kot nemirnost otroka, izgine pa najkasneje v 2h tednih.
Tole nikakor ni propaganda za jemanje ADjev v nosečnosti, vendar pa je dobro vedeti, da se da nosečnost preživeti tudi z ADji in da ne pustijo dolgoročnih posledic pri otroku.
Zase vem, da bom zmanjšala dozo ob začetku nosečnosti na najmanjšo možno. Če pa to slučajno ne bo delovalo pa bom jemala po potrebi tudi višjo. Ne želim namreč, da bi moja neurejena kemija vplivala na razvoj možgančkov, mojega otročka, saj to lahko za razliko od ADjev pusti dolgoročne posledice.

Želim ti čimprejšnjo in čimlepšo nosečnost s čimmanj nevšečnostmi in seveda veliko sreče in ljubezni.

Lp Mačica

[jana]

  Mačica hvala za spodbudne besede.Tudi jaz se bom trudila kar se le da.Ampak,če sem te prav razumela je v končni fazi manj škodljivo jemanje ad-jev,kot pa da imaš panične napade in tesnobo in se mučiš brez.Mogoče sem malo čudno napisala,ampak mislim,da veš kaj hočem povedat.Sicer pa hvala vsem,ki kaj dobrega napišete.Vsaka beseda vlije ful novega upanja in volje.Sicer pa se sedaj po tednu dni polovičke zaenkrat še dobro počutim.Lep sončen dan vsem.

[Mačica]

Jana, se mi zdi, da si kar prav razumela, sicer mi psihiatrinja ni rekla direktno: "Nosečnost z zdravili je boljša, kot brez zdravil!", vendar mi je kot sem napisala povedala, da ni nejemanje ADjev v nosečnosti samo dobro.
Kot rečeno, možganska kemija matere vpliva na razvoj kemije otroka, tako da kar previdno z nejemanjem Adjev v nosčnosti. Je lahko dvorezen meč tole. Pa tudi splošno znano je, da se psihično počutje mame v nosečnosti kaseneje pokaže tudi pri otroku.
Drugače pa sem sama veliko razmišljala o materinstvu z mojo diagnozo in se bala dejstva, da bom depresivno-anksiozna mamica in ali bom sploh sposobna v kakšnih derpesivnih obdobjih ustrezno skrbeti za otroka. Vendar se mi zdi, da sem ravno zaradi bolezni veliko ukvarjala s psihologijo (tudi z otroško) in s tem, kaj vse v razvoju človeka lahko škodi psihičnemu stanju, tako da se mi zdaj zdi, da je moja bolezen celo pripomogla k moji sposobnosti materinstva. Pa tudi, nihče ni v nobenem pogledu niti vlogi popolen in je nasploh popolnost za nas nedosegljiva, tako da sem se sprijaznila z dejstvom, da pač ne bom perfektna mamica, da pa to ne pomeni, da ne bom dobra mama!!!
Zdi se mi tudi, da smo ljudje z nevrotičnimi boleznimi (depra, anksa, bipolarnost...), veliko bolj čustveni in empatični kot večina ljudi, ki teh problemov nima (to je samo moje skromno mnenje) in s tem imamo dobro predispozicijo za uspešno starševstvo.

Vse dobro in še naprej poročaj, kako se stvari pri tebi razvijajo!!

Lp Mačica

[ljubica]

Tudi jaz sem svojega psihiatra vprašala, kako bi potekala nosečnost, ker jemljem AD. Tudi meni je dejal, da je potrebno imeti vzdrževalno dozo in zelo paziti, da se ravnovesje ne poruši. Kajti slabše je, če se počutje, ki ni za nikamor seli na zarodek, ki vse to čuti in spremlja.
Sicer nimam otrok, ampak informacijo sem vseeno pridobila. Pa paziti moram, da ne zanosim, kajti pri meni opuščanje AD ne pride v poštev.
Poznam pa tudi primere, ko punce na metadonu zanosijo in morajo vso nosečnost jemati metadon, kajti posledice nejemanja so lahko usodne.In metadon je druga pesem kot pa AD.
Lep pozdrav!

[jana]

 No zdaj bo malo manj kot tri tedne,ko sem na polovički.A vidim,da ni vse v redu.Sem ful razdražljiva in nasploh spet hitro začnem jokati za vsako malenkost.Kar vse mi je dol padlo.Res sem se nekako že veselila nosečnosti,sedaj pa vidim da je tudi moj mož spet v dvomih,kar se otroka tiče.Vidim,da brez tablet zaenkrat ne bo šlo.Se bom jutri naročila pri svoji zdravnici,da mal podebatirava kako in kaj bi bilo najbolje.A je mogoče katera ,ki je celo nosečnost jedla kaka zdravila?Da bi mi povedala kako je bilo in če je na otroku pustilo kakšne posledice.vem,da ste mi ene že nekaj napisale,a jaz moram to slišati stokrat .

[moonica]

vem, da ene so jemale tudi med nosečnostjo ... upam, da se ti javijo

je pa to, da se hitro razburiš, užališ, zjokaš itd., ko prenehaš z ADji (ali jih zmanjšuješ), čist normalna reakcija ... človek je bolj občutljiv ... telo je navajeno na ADje ... nekak bi nej zdržali to 'prehodno stanje', a to zna bit ful težko ... če še nisi pripravljena na zmanjš. oz. prenehanje še počakaj ... posvet s psihiatrom in ginek. (upam, da imaš oba dobra!) in z ženskami, ki imajo izkušnje s tem ... tu se ti bodo sigurno javile kaj

vse dobro ti želim jana!!

[jana]

 No kar nekaj časa se nisem javila,ker sploh ne utegnem.Še vedno jemljem tablete,zdravnica pa mi je napisala napotnico za Begunje,da bi se pridružila skupini za sprostitvene tehnike.Je rekla naj še to poskusim.Ampak za tam moraš imeti napotnico od psihiatra in ne od osebnega zdravnika,tako da sedaj čakam ,da pridem tam na vrsto.Potem bo pa on presodil,če potrebujem to.Me je pa ful strah,ker itak,sam da kdo sliši za Begunje,te že označi za norega.A bom prosila mojega naj gre z mano,da bo lažje.Bom še to poskusila.

[IRIS]

Sama vem kaj preživljaš,ampak ti imaš vsaj enega otroka.Jaz sem se zdravila 6 let za neplodnost,ampak je bilo neuspešno.Kasneje sem zapadla v depresijo in pristala na cipralexu.Novembra sem zopet naročena v abulanti za neplodnost na razgovor.Moja zravnica mi odsvetuje dokler sem na depresivh.Lp

[IRIS]

Se opravičujem za ispuščene črke,tebi Jana pa veliko sreče in uspeha.Srečno Iris

[vesnav]

Jah... ne vem...

Stvar nima odgovora, punce moja.

Predvčerajšnjim mi je ena s foruma poudarila, da človek, ki ima psihične težave, ne bi smel niti zanositi..

Hja, jaz se, seveda, s tem ne strinjam. Zakaj? Zaradi svoje izkušnje, jasno.
Če jaz ne bi zanosila in rodila, sploh ne bi imela otrok... Ha, ha.. kakšen stavek.. Zdaj pa res: zanosila sem celo takoj po prihodu iz bolnišnice v še vedno akutno fazi. Res, da moja nosečnost ni bila niti malo lepa, sem danes kljub vsem tegobam, ki mi jih življenje prinaša na pot, najsrečnejša mati po soncem.
Moj otrok je moje vse, moja moč in moja stvaritev. Od njega se učim iz dneva v dan, zaradi njega vstanem zjutraj iz postelje, zaradi njega študiram številne knjige, se pogovarjam z marsikom, zaradi njega pravzaprav ta moment ne ležim v Vojniku, ampak sem tukaj in zdaj.. Grem ob 2. k logopedinji in še kam...

Nosečnost z ali brez zdravil? Ne vem. Človek se mora odločiti tako, da bo občutil pri tem varnost. Ali je to brez ali z, za drugega ne vem...

Jaz sem šla čez brez... Vprašanje, kako bi se danes odločila.

Želja po materinstvu in otrok delata čudeže. Je pa res, da kakor pri komu, zato univerzalnega recepta ni.

Jaz navijam pač za otroke in matere s pogumom. Morda ravno zato, ker ga sama nisem imela in nimam dovolj.

Vse dobro, punca!

Vesna

[bikica66]

Vesna 
Strinjam se univerzalnega recepta res ni in ga za določene stvari nikoli ne bo !

lp

[dragica]

bravo za tale super prispevek, draga vesnav ....sicer pa, jana, jaz vsepovsod razpredam, kako je šlo med mojimi nosečnostmi, tako, da, na kratko, sem tri nosečnosti preživela na zdravilih, vseh otrok skupaj imam pet, so moje sonce in veselje do življenja, brez njih ne bi ležala v vojniku, kot pravi vesna, ampak bi bila na pokopališču pokrita z ljubo zemljico...hja, ko mi je bilo najbolj težko, sem ponoči, ko me je držalo, da požrem škatle s helexi, gledala, kako spijo moji miškoti, in tuhtala, da smrt pomeni, da jih ne bom nikoli več videla...da to ni rešitev mojih težav, da grem, ampak da se je treba fajtat, za njih..da rabijo mamo, pa magari malo ubrisano!

[marika]

Dragica,

tole si pa prav ganljivo napisala. Se globoko strinjam s teboj. Zaradi otrok se zagotovo splača boriti, četudi nas od časa do časa prime, da bi vse skupaj pustili in boj predali.

Seveda so še drugi razlogi, ki govorijo, da se moramo boriti, ampak otroci so eden tehtnejših. Mene je tudi večkrat to rešilo, da sem jih samo gledala, kako krasni so, ko tako angelsko spijo. Saj znajo biti vragci, ampak takrat so angelski in jaz sem za to, da jih lahko gledam, ko so umirjeni in spokojni in se zdi, da na tam svetu ni skrbi, ki bi jih premaknila, pripravljena narediti in žrtvovati marsikaj.

marika