Jaz--->Johnko

[johnko]

Hej usem forumašem, nism glih nov na tem forumu, nekateri me že poznajo iz chata nekateri so imeli to nesrečo, da so me celo v živo spoznali

V glavnem rad bi se mau predstavu in dobu čimveč nasvetu od vas, kako bi si kej pomagal, kajti te dni sem se spet znašel v spirali ki me vleče navzdol. Ta spirala asocialnosti, popolne izolacije, prenajedanja do onemoglosti, izogibanje dnevnih dejavnosti, razen obiska trgovine, se spet nekako nakazuje in že večkrat se mi je prej ponovila, trajala je po mesece in v katerih sem lahko pridobil tudi po 15kg. V glavnem imam hude probleme z lenobo (tudi zato sem dolgo odlašal s to temo), muči me res nizka samozavest in samopodoba tako da imam sf, med ljudmi se sploh ne znajdem oziroma imam celo močno neprijetne občutke, še posebi če me hvalijo, hud problem imam tudi recimo  s klicanjem po telefonu, delavnih navad nimam, faks mi ne gre nikamor, punce še nism meu v živlenju, hobijev nimam, pravih  prijateljev tut ne, zaupnikov tut ne. Starši me pustijo na miru, od mami imam vse kartice in jaz hodim v trgovino, kar je tko kot če bi mačku dau klobaso merkat. Jemlem Paroxat že pol leta, je mau boljš ampak da bi pa reku zdaj je pa use drugač ni, je bolj kot ne isto. Hodim po raznih skupinah za samopomoč in tko.  Denarja tut nimam ker se bojim it v službo, ker imam pred sabo očetove besede, kako sem nesposoben, tut strah me je poklicat kamorkoli. Praktično skoz sem na internetu, na forumih in klepetalncah, kjer edino spoznam dekleta, seveda ne v živo,  pa še tiste ki se ne ustrašijo že na začetku in mi skušajo pomagat pol napadem, da se sam norčujejo in da mi lažejo in tko in pol mi je takoj žau sam mi ne oprostijo več. In tko je že 22 let. Sprašujem se kaj v mojem razvoju je šlo narobe in ali sem že zavožen toliko da mi ni več pomoči, ker se mi zdi da bi lahko v živlenju veliko dosegel. Ful me je sram v bistvu ko to pišem sam tko je.

Hvala za vaše nasvete, vaš johnko

[tiranozaver]

Tako, na hitro, ker ... je že pozno in po pravici povedano ti lahko jaz pomagam mogoče ene 3%. Ostalih 97% boš moral narediti sam. Ajde, kakih 30%-40% ti (že) pomagajo kak terapevt, ADji in/ali skupine.

Torej. Za razreševanje tvojih problemov ni kaj prida pomembno, kaj jih je povzročilo. Manj ko boš vrtal vase za vzrokom, boljše bo in prej boš napredoval. Vzroki so, ampak tudi če bi jutri doživel razsvetlenje in bi jih spoznal v nulo, bi ti to manj pomagalo kot pa en čisto majhen korak ven iz špirale. Recimo ... da bi šel ven nahranit race ob Ljubljanici zraven Fužin.

Kot drugo - ja, veliko boš dosegel v življenju. Kaj točno, ne ve nihče. Ampak potencial imaš, in če ne poizkusiš, ne boš nikoli izvedel.

Kot tretje - ne bo šlo od danes do jutri in ne bo šlo, če boš naenkrat reševal vse probleme. Naštel si jih ogromno. Kateri izmed njih se tebi zdi najlažje rešljiv? Klicanje po telefonu? Sprejemanje pohval? Faks? Prijatelji? Spravit hranjenje pod kontrolo? Začeti s službo? Izberi si nekaj, pa vprašaj za pomoč pri izbiri in reševanju tukaj ter seveda na skupini. Na začetku boš moral res ogromno zaupati drugim, da nisi en kreten, ker sploh sprašujejš take stvari, da so problemi rešljivi in da nasveti niso bullshit. Ampak po prvem koraku bo vsak naslednji lažji.

[majč]

johnko, čau!

imaš nizko samozavest in praviš, da nimaš delovnih navad. tisto česar očitno nisi dobil od staršev, je dovolj spodbud in zahtev in istočasno pohvale za tisto, kar bi dobro opravil, kar pomeni, da imaš težave z občutkom sposobnosti, lastne vrednosti, itd. seveda je najlažje človeka kritizirati in mu reči, da iz njega nič ne bo, kot pa ga kaj koristnega za življenje naučiti. tudi druga plat: razvajanje, tlačenje denarja po žepih, da ga lahko uporabljaš do onemoglosti in dokler je, ni ok.

johnko, zdaj si odrasel in samo ti lahko pretrgaš ta krog neljubih dogodkov, ki so te spravili v situacijo, katero opisuješ. ti si lahko dokažeš, da zmoreš, ti lahko poizkusiš in samega sebe spodbudiš, pohvališ, itd.

V resnici ti nihče nič slabega noče. občutki ogroženosti in slabih namenov so v tvoji glavi. sicer pa tudi, če kdo ne želi dobro, zakaj bi takemu človeku sploh pripisal kak pomen. sam odločaš in uravnavaš mejo, do kam koga spustiš, se meni zdi. ko se tega zavedaš, potem s tem tudi bolje ravnaš.

sama ti svetujem kako tekaško ekipo. najlažje je začete pri fizični aktivnosti in si tam dokazati svoje sposobnosti. potem lahko nadaljuješ pri branju knjig, ki te duhovno in notranje zganejo inprebujajo. istočasno pa se trudiš držati še ostalih obveznosti, ki ti jih nalaga življenje (študij, občasno delo itd.). Zavedaj se, da je tvoja naloga, da nekaj počneš v življenju. kdor ne študira, naj si poišče delo itd. vestno izpolnjuj svoje naloge in če od tebe nihče nič pametnega ne zahteva, zahtevaj to sam od sebe.

popravi pa notranji monolog. če boš opazoval, kaj je tisto, kar si vedno znova dopoveduješ, ko ti recimo kaj spodleti in ko ti gre nekaj dobro, bš videl, da je to navadno tisto, kar so ti govorili drugi v otroštvu, pretežno starši. zakaj težko sprejmeš pohvale? ker jih nisi vajen in ker te že kritika, ki tej pohvali sledi, lahko povsem podre. preveč daš na to, kaj menijo drugi. to kar povejo drugi so kot neka ogledala, nekatera so ok, druga izkrivljena, ampak tega si ne ženi k srcu, skušaj pa tisto, kar ti povedo obrniti sebi v prid. določena so neuporabna, zato jih mirno zavrzi. poslušaj, kaj od tistega,kar ti drugi povedo nate deluje dobro in kaj slabo. vzemi dobro.

notranji monolog se lahko popravi s prigovarjanjem drugačnih vsebin, z neke vrste afrimacijami. če boš kdaj zbral dovolj denarja (jaz ga zaenkrat še nisem  ), razmisli o EFT-u (emotional freedom therapy oz. metoda čustvenega sproščanja). te tečaje vodi Sabina Šilc, se mi zdi, najdeš pa prirošnik o EFT-u na internetnem spletu. splača pa se obiskati še tečaj. jaz ga bom enkrat ko pride primeren čas za to

ko sem omenila knjige, ki te notranje prebujajo - ne bi sama tu posegala po new age-u. raje ti pošljem seznam knjig iz Perkovega programa na privat, glej privat sporočila.

glede prenajedanja pa ti povem, da gre najbrž za čustveno potlačevanje in dušenje nelagodja. to ni ok. potolažiti se moramo z mislijo, ki potolaži in da razumevanje. prigovarjanjem oz. avtosugestijo, ne pa da v telo bašemo velike količine hrane. poskušaj naslednjič, ko pridejo občutki tesnobe ravnate drugače in si povedati kaj spodbudnega in prijaznega. še enkrat: spodbudnega in prijaznega!

no, toliko od mene. kot vidiš, nimam čarobne palice, ki bi ti pomagala, imam le nekaj receptov, ki preverjeno delujejo, skuhati pa si boš moral sam in nihče ne morem tu nič narediti namesto tebe. ko boš izboljšal odnos do sebe, boš imel boljši odnos do drugih in tudi drugačni ljudje se bodo limalina. do tja pa je še nekaj dela.


srečno!

maja

[Juliette]

Zdravo, Johnko!

Dva dobra odgovora si že prejel. Mogoče še jaz iz moje bolj osebne izkušnje - moj oče je (bil) precej strog, zna videti negativno, tudi če ga ni, kritiziranje je njegova specialnost, pohvala po njegovem kvari ljudi. Tak sistem je pustil posledice na meni in mojemu bratu - vsak pa jih izražava na svoj način.
S Trinozavrom se glede kopanja po preteklosti lahko le pogojno strinjam. Po moji izkušnji je dobro narediti pregled čez te otroške travme (seveda ne v smislu, da vse skupaj v celoti še enkrat podoživljamo in se valjamo v samopomilovanju), zato da spoznamo, kakšni nefunkcionalni vzorci so nam bili s tem vtisnjeni, da lahko v svojih notranjih pogovorih jasno izluščimo besede, ki jih generirajo naši intojecirani starši in se potem postopoma učimo, da jih preslišimo, da na nas nimajo vpiva (je pa to dolg in nič kaj lahkoten proces). Poleg tega je tudi fajn začutit in varno izrazit vso svojo (upravičeno) jezo nad temi ljudmi, ki so nam tako škodovali. Kot otroci te možnosti nismo imeli, saj smo bili odvistni od staršev, kot odrasli pa lahko damo notranjemu otroku priložnost, da izrazi, česar nekoč ni smel. To je skoraj nekakšna tabu tema, da se razjezimo na starše in tako sprostimo del svoje zatrte energije. Bodo reakcije v smislu: pa saj drugače niso znali; so storili, kar so v dani situaciji zmogli ...ipd. In tako zopet zatiramo sebe. Več o tem si lahko prebereš v knjigah kot sta: Upor telesa in Drama je biti otrok.
Če so rane hujše, je fajn skozi vse to z dobrim psihoterapevtom (za brezposlene in študente mislim, da se v LJ dobijo zelo sprejemljive cene), sicer nas naši že močno utečeni obrambni mehanizmi hitro potisnejo nazaj v stare vloge. Je pa treba delat, to pa ja - Trinozaver ima glede tega zelo prav.
Johnko, imaš kakšno idejo, zakaj lezež nazaj v tem času? Se je kaj posebnega zgodilo? So te ponovno zbodle kakšne zunanje kritike? So prisotni kakšno dodatni stresni dejavniki?

[johnko]

Hvala za odgovore, kar težko sem se spravu brat kaj ste napisal. Mau mi je blo pol žau, da sm odprlu to temo ker je sam še en dokaz več bede, tuki neznanci vejo več o men, kt pa npr. starši, k najbrž ne vejo sploh nič o men, kaj mislim in kaj mi je. Ja pač ja na staršem sem jezen, sploh na očeta s katerim sploh ne morm več normalno komunicirat. Zjutraj mu ne rečem niti dobro jutro, pač on je kriv, ker me je vedno zabijal in se norčeval iz mene, mami me je pa preveč ujčkala pa razvajala. Po drug stran me pa še vedno vzdržujejo, a ni pol nehvaležno bit na njih jezen? Pa use kar sem recimo hotu jaz sam, kakšno aktivnost pokazat, vedno sm slišal nazaj to ni zate, to ti ne boš zmogel in sem se tko pasiviziral. Nikol nism dobu podpore doma.
Hmm kaj mi je to sprožilo spet to spiralo? Tist kot vedno, faks. Vsak dan obveznosti od osmih zjutri do 4rih popoldne, velik domače naloge, zraven pa še vsak teden nov kolokvij. Količina dela, ki se ne zmorem pripravt da bi ga delu. To me useskupi obremeni tok, da  pol s časoma čist pustim use skupaj, tut obisk predavanj in vaj, kaj šele resen študij. In recimo zdej sm tik na tem da spet pustim use skupaj, včeri recimo že nism šeu na predavanja, dons pa komi pa komi se se spravil, pa tut ko sedim v klopi si želim it dam pa spat it v pojstlo. Pa tudi na te skupine za samopomoč sem z veseljem hodil do še kakega tedna nazaj, danes je ena spet, pa po njej neka zabava v centru spet nimam veselja it in se mi ne da, ampak se bom kar prislil. Najhujš je pa to, da ko so se mi prej dogajale te spirale sem si nekako želu ven, tokrat sem pa čist otopel. Nič ne čutim, nbene tesnobe, sprijaznil sem se, vdal, vseeno mi je. Samo doma bi biu, jedel in spal. BMK za vse. Upam, da bo tole kmau minilo.

[Slavka]

Johnko 

Po drug stran me pa še vedno vzdržujejo, a ni pol nehvaležno bit na njih jezen? Pa use kar sem recimo hotu jaz sam, kakšno aktivnost pokazat, vedno sm slišal nazaj to ni zate, to ti ne boš zmogel in sem se tko pasiviziral. Nikol nism dobu podpore doma.

Evo...vse to se odraža v tvoji samopodobi in samozaupanju....če ti že doma povedo, da "nikol ne bo nič iz tebe" je težko potem verjet v nasprotno, ne. 

Prav gotovo je v tebi veliko sposobnosti, je pa prisoten velik strah pred neuspehom, ker misliš, da bo to dokaz "kako prav so imeli...res sem luzer".
Vendar skrivanje in neaktivnost tega ne bosta odpravila  ....enostavno je potrebno it v akcijo ter tvegati in vztrajati, pa tudi, če ni takoj pozitivnih rezultatov.

Saj si bil zadnjič na predavanju A.Meško, si videl kako na nas vplivajo informacije, ki nam jih vcepljajo od malega....pa tudi, da se da to preseči oz. spremeniti.

In prav gotovo ni lahko splezati ven iz spirale utečenih vzorcev obnašanja...tudi jaz blodim znotraj njih in iščem variante, da najdem neko pametno rešitev.

Meni je pa všeč, da si odprl to temo, povedal kaj te teži...tudi to je del "spreminjanja" sebe... 

[Betka]

Pozdravljen Johnko,

meni se tudi zdi vredu, da is odprl temo. Ne samo, da boš sam dobil kakšen koristen uvid v svoje težave, ampak boš lahko tudi drugim kaj pomagal.

Sicer pa takole. KO sem se jaz počutila, da gre samo še navzdol mi je pomagalo, da sem si naredila urnik in ga skušala čim bolj upoštevati. Npr. sedaj mi je prišlo že v navado, da zjutraj najprej telovadim, potem poskrbim za domače živalice itd. Če imam neko shemo, kako bom začela dan, čutim več volje, smisla.

Morda bi ti pomagalo, da si narediš en neprezahteven seznam, kaj bi rad naredil in ga izpolniš. Občutek je dober.

Skušaj pa biti potrpežljiv in ljubeč s sabo...s tem si največ daš. 

[tiranozaver]

Johnko, glede na to, da si po enem izpuščenem dnevu šel spet na faks in da se nameravaš “prisiliti na skupino“, si začel vrteti tole spiralo navzgor. Čestitam!

Zdrži še malo. Veš, da so prejšnja slaba obdobja minila, in podobno bo tudi tole. S tem da ... tole obdobje niti ni bilo v celoti slabo - te je toliko zmotiviralo, da si o njem pisal na forum.

Sicer pa dam tudi svoj glas za urnik.

[Juliette]

Ja, to o jezi na starše je zelo zapletena tema - tudi ti čutiš pri tem konflikt. Poskušaj si pomagati s tisto shemo, ki nam jo je A. Meško narisala: npr. tvoj oče ni v celoti slab (saj te je pripravljen npr. finančno podpirati in skrbi zate), torej je kot pečica v redu, slabi pa so nekateri njegovi piškotki (zaničevalni odnos do tebe) in na te si upravičeno pošteno jezen in bi jih najraje zdrobil v drobtine. Tako pač je in mi v sebi smo ustrezno opremljeni, da zmoremo to kontradiktornost sprejet... a kot vse, kar je pomembnega, počasi.
Sicer pa kot ti je dobro napisala Betka: bodi potrpežljiv in ljubeč do sebe; pogovarjaj se sabo in prigovarjaj si tako, kot bi v preteklosti želel, da bi ti starši. Bodi na nek način dober starš temu novemu Johnkotu, ki se rojeva, poskušaj se naučiti, da ga pohvališ za opravljeno delo in napore (pa ne zdaj vzet nekih ultra visokih kriterijev, skušaj se z njim veseliti že malih dejanj - vse to kar bi moral tvoj oče v preteklosti).
Faks je odličen poligon za učenje - pa vzami si več časa, to bo 100x bolje kot nič, kot zbežat. Vzami si 2 leti za en letnik. Glej, si v težkem položaju in nič ni narobe, če v začetku potrebuješ več časa, tudi za ukvarjanje s sabo, za bodrenje ... Da le vztrajaš, Johnko. Ker to pa veš, nihče ne more namesto tebe.  
Drž se!

[masi]

....glede na to, da sodelujeva v "živo" ti bom napisala, da sem ponosna nate, ker si si odprl temo. To je velik oz. ogromen korak, da si začel pisati o sebi in bodi ponosen nase.



se vidiva pubec

masi 

[kinto]

Po drug stran me pa še vedno vzdržujejo, a ni pol nehvaležno bit na njih jezen?

Ni.

Oziroma, jezen se itak ne "splača" bit na nikogar. Ne rabiš pa imet slabega občutka, če se kdaj grdo odzoveš, zaradi tega ker te pač vzdržujejo. Poznam to stvar. Ta občutek pa spet izvira iz tega, ker misliš, da si ti slab, da si ti nekaj slabega naredil, da se ne sme biti jezen na starše, ker ti dajejo denar in hrano, obleke, itd.. Ko boš naredil ta "miselni preskok", potem ti postane to praktične vseeno, to opazijo tudi oni in njihov odnos se prav tako spremeni. Torej, bolj boš mlel o tem, se upiral, bolj te bo mama ujčkala in slabši bo odnos z očetom. Ker čutijo, da si nezadovoljen, mamo zato skrbi, oče pa misli, da zabušavaš in ne veš kaj bi sam sabo.

[_LiMoNcA_]

Če ti nekdo hoče pomagat in ga ti nadreš tko k si mene,js osebno nism več člouk da bi prenašala da me ljudje nadirajo za brez veze oz. brez razloga in s takimi js nimam kaj skupaj iskat.Zato ne jemlji kar vseh da so lažnivci pa hinavci...

Js osebno sem sama in s člani tega foruma prilezla iz res tiste ta močno temne luknje ampak sem si rekla da zmorem in da hočem da se mi življenje spremeni,tko da boš mogu si sam rečt kaj in kako želiš spremenit in delat na tem,samo se nebo nič spremenilo

[majč]

Bejbe zdaj boste ljubosumne: midva z johnkom sva se poa srečala pri dr. Rejcu, haha. Jaz ga pa zdaj poznam. Ne vem, kako me je prepoznal, ampak me je in vprašal, če sem majč

maja

[tiranozaver]

Long shot, ampak rekel bi, da zaradi slikice pri tvojih postih.

[Slavka]

Bejbe zdaj boste ljubosumne: midva z johnkom sva se poa srečala pri dr. Rejcu, haha. Jaz ga pa zdaj poznam. Ne vem, kako me je prepoznal, ampak me je in vprašal, če sem majč

maja

  majč, tudi midva se že poznava....je fajn dečko, ne? 

[martinca]

jONHKO, DAJ SLIKICE 

[Slavka]

jONHKO, DAJ SLIKICE 

  martinca...a si radovedna 

[martinca]

Sem, Slavka. Poznam nekaj forumasev po slikah. Sama se ne dajem gor. Ker pa Jhonko skoz govori o samskosti, naj se malo pokaze. Sicer ne verjamem v moznost prek neta. Vem da to ni stvar te teme, a se je dotika. V njem ne vidim fanta. Samo radovedna, imas prav. In si mislim, da bi bla pozitivno presenecena in da bi si sigurno rekla, da je Johnko en fajn fant  samo malo zakompleksan    (smo vsi). Ker je Majc spoznal, si mislim, zakaj ne bi mi še njega poznali  Sama se ne mislim dati spoznati, tako da. Kaj tocno si s tem vprasanjem v zvezi z mano mislila, ne vem. IN kak kaj 'švic bar'? Jaz sem ti rekla, nr ga zapret.   

[Slavka]

Martinca  carica si, res.

Kaj tocno si s tem vprasanjem v zvezi z mano mislila, ne vem.

Nič nisem mislila konkretno...pač, tako sem te malo "pohecala". Mogoče ti pa morda Johnko pošlje sliko na ZS, zdaj, ko je prebral, da bi ga rada tudi ti videla. 

IN kak kaj 'švic bar'? Jaz sem ti rekla, nr ga zapret.   

Martinca...po daljšem "počitku", bo danes spet odprl svoja vrata, za občasno obratovanje... 

[martinca]

Hvala, ti tud si, Slavka 

Jonhko, da ne bos kaj zameril