Zdravo Johnko… evo dolg sem rabu da kaj napišem pa ni bila lenoba vmes enostavno se mi ni dalo
Problemi s puncami
joj kako znana zgodbica… ja glede na to da sem pri mojih rosnih 26letih še vedno samski in da vmes ni bilo niti ene punce ( če je kera zaiteresirana nej piše na ZS
) te razumem kaj preživljaš. Sploh v teh prazničnih časih je izjemno naporno in pa res tudi pri meni pridejo trenutki, ko si enostavno želim da temu pač nebi bilo tako… ampak jebat ga samski smo. Ni kej narediti razen morda tega da gremo malo več ven, dokler se ne pojavi spet druga ovira, ki pa je veliko večji problem kot to da smo samski.
Slaba samopodoba in pa nizka samozavest sta res posledica vzgoje in vzorcev, ki smo jih pobrali od staršev ali pa od okolice kjer smo preživeli svojo otroštvo. In če imaš »srečo« se otroštva sploh ne spominjaš, ker si ga uspešno potlačil in jih zaklenil globoko v spomin. Ampak podzavestno ti še zmeraj ostane en vzorec, ki ga vlečeš s seboj pa čeprav ubistvu ne veš kje in kako je pristal pri tebi. Ampak v tebi odkrit ga boš mogu (če ga še nisi) in ga predelat sam ali pa s pomočjo skupine. Tako da se jih le redno udeležuj, ker ti veča samozavest, ker veš da te skupina ne zavrača in te spoštuje in sprejema takega kot si (samo kaka punca več bi lahko prišla k je samska
). Samopodobo ki pa jo imaš o sebi pa le spremeni! Ni vredno živcev da se obremenjuješ zaradi svoje zunanjosti. Ljudje smo pač različni in če tako pogledaš zgledam jst veliko bolj hud (v slabem smislu) kot ti sploh s svojo kabriolet frizuro sem »carski« zgledam starejše kot v resnici sem… ampak tak pač sem če komu ne paše njegov problem, moj bo samo v tem primeru če se bom še naprej zaradi tega obremenjeval. Aja pa punce ima lepe oči
…
Veš to da starši ne vedo nič o tebi je ubistvu njihov problem… ne vem kako je drugače pri tebi in koliko ti veš o tvojih dveh? Jst vem da ubistvu nič ne vem o fotru. Ene par podrobnosti pa še te so bolj površinske pa me ubistvu niti ne zanima in ga tudi ne sprašujem. Ravno tako je z mamo pa čeprav sva bolj povezana se nikakor ne poznava tok da bi lahko reku da jo pa poznam, ker je ne. Uglavnem hotu povedat, če imaš ti željo po tem da ju spoznaš ali pa da onadva spoznata tebe boš mogel ti narediti prvi korak! Zato ker če bi tvoj oče imel znanje in pa voljo da bi se spremenil bi to že naredil, kar pa kokr praviš s svojim obnašanjem tega ne dokazuje ampak samo še poglablja luknjo med vama. Upam samo da se bo tvojemu očetu ne bo zgodilo to kar se je mojemu in da se bo morda prej zavedal tega da je življenje minljivo in da se bi bilo dobro že prej posvetiti svojim otrokom.
Socialna fobija zdej ne vem kako je pri tebi, ampak pri meni je sigurno povezana s tem da imam težave v odnosih. »Podedovana« lastnost, ki sem se je z leti naučil od očeta. In posledično zaradi tega se izogibam folka, ker ne želim povzročati težav ali pa koga prizadeti zaradi mojih izpadov, ki so posledica mojega problema in ne problema kogar kol drugega. Posledica ja zadrževanje doma, ni prijateljev, ni punce (ker je strah pred vezo in odnosi v njej) ni socialnega življenja. Tako da za socialno fobijo boš mogel ti odkriti kaj je realni problem pri tebi in najprej rešiti to zadevo. Šele potem se boš lahko podal v življenje in ga boš tudi ohranjal na neki ravni, ker boš spremenil sebe in svoj odnos do drugih.
Praviš da nimaš delovnih navad in da ti fax ne »diši« ja nekaj bo treba narediti v tej smeri! Narediš pa lahko samo ti. Al se učiš in dokončaš fax ali pa se prisiliš in se spraviš delat. Jst sicer tega problema nisem imel da bi se odločal al bi delal fax al bi raje delu… enostavno sem mogu it delat in realno bolj k razmišljam sem vesel da sem se vsaj v tej stvari dobro odrezal. Čeprav sem pri 25-tih pregorel in se mi je totalno zmešalo sem vesel da sem se pri 16tih tako odloču kokr sem se. Pa da navežem na tebe. Dokler boš imel domačo podporo v finančni pomoči, ne vem če boš kar kol spremenil. Ponavadi ljudje, ki so primorani nekaj narediti takrat tudi to naredijo. Če pa nekak ni potrebno pa kr odlašajo in vlečejo zadevo za seboj dokler ni prepozno. In slej kot prej se boš mogel osamosvojiti in zaživeti svoje življenje, ker realno starši niso večni in prej ko se boš osamosvojil v tej smeri, da boš sam sposoben sebe preživeti bolje bo za tebe.
Telefon ni nobena panika
dokler te seveda ne zgrabi panika kaj bodo pa si drugi mislili o meni, ki so na drugi strani. Pa ubistvu nič normalno se bodo pogovorili in zaključili pogovor. Tako da praksa pripelje do tega da ga začneš uporabljat… jst ga uspešno že uporabljam, čeprav me včasih še zvije in potem delujem kot da sem ravnokar iz maratona ampak tudi to bo minilo
…
No tako neki sem pač mogu napisat sem obljubu
aja pa tak bom reku zgledaš vredi fant imaš pa vse niti svojih rokah da se izvlečeš iz svojih problemov sam. Jst sem začel s tem da sem fotra poslal v PM in začel delovati po svoje in ne tako kot je on zaukazal. Res je da se sedaj pri naši bajti če ni strinjanja delajo stvari na dvojno ampak se tudi to spreminja ker začenja spoznavati, da je njegovega strahovladanja konec, in da se ne pustimo več ustrahovati. Kero pot boš ti izbral je tvoja izbira… važno je samo to da se začenjaš zavedat da nisi več otrok in da se je treba samega sebe postavit v enak visok položaj kot sta tvoja starša, če se ne boš sam dvignil te ne bo nihče drug. Dokaži mu da si sposoben sam poskrbeti za sebe. Če mu ne boš bo »upravičeno« udrihal čez tebe. Tako pač je in meje si pač sami postavljamo do kot nekdo lahko gre in kje je meja čez katero ne sme it pa čeprav je to starš, ki te hrani.
LP Dani
