Moja težava

[Arwen]

... Predvsem zato, ker nevem v kak dan se bom prebudila.

Eeeeeeeee...kdo pa to ve? 

[Putka]

Jaz govorim o počutju  .

[Arwen]

aja  ; ma Putka, to bo pa itaq vsak dan boljše 

[Putka]

Huh, ko že misliš, da gre...

Včeraj sem imela kar fajn dan. Po službi sem šla na en fajn sprehod in pod tuš, vsa mirna in voljna.
Potem pa kar naenkrat...zvečer sem dobila močan panični napad, meglenje, strah pred izgubo kontrole, sem mislila, da se bom kar onesvestila in sem se morala kar precej koncentrirati že na samo požiranje sline. Žejna sem bila potem še celo noč in slabo sem spala.

Danes se mi vse zdi tako nerealno...v grlu me stiska in se mi zdi, da je vsaka mišica zakrknjena.

Včasih se mi zdi, da to nisem več jaz.

Nasplošno mi vse to ne povzroča slabe volje ali kakšnega depresivnega stanja. Le zaskrbljenost, da se izgubljam...

Kadar nekaj govorim mi seveda jezik teče normalno ampak mi je čudno. Zraven se poslušam, kot da mislim, da ne bom povedala tistega kar mislim, kar se seveda ne zgodi. Kaj se dogaja? Vse je tako nerealno. Se mi meša?

[Aslan]

V začetku jemanja AD se zna sprožit kak panični napad kar tako....
saj se nekoliko poveča tesnoost in s tem strahovi...

Suha usta so tudi lahko stranski učinek.

NE MEŠA SE TI!!!..nič bat...
Samo občutki so smotani...bodominili...boš videla...

[Putka]

Aslan jaz nisem na AD!
Se je dr. Rebolj odločil, da bova poskusila brez.

To, da se mi med paničnim napadom ne bo zmešalo, zdaj nekako vem. Ampak ti občutki, ko že vse mine. Ti me skrbijo...ta mišična zakrknjenost in ta "nerealnost".

Sicer pa se včasih res počutim, kot bi bila na začetku jemanja ADjev. Vsaj kolikor sem brala o stranskih.

[Aslan]

Ups..aja..ti si brez AD-ja...

Mišice telesa probaj sprostiti.
Vaja..vaja...vsak dan..zjutraj in zvečer....
In ne samo takrat k je že hudo.
Začutit moraš pravo sproščenost...brez napetosti..

Če je telo sproščeno ne bo paničnega napada.
Če se smeješ ga tudi ne bo.

Vem težko se je smejat pa bit relax ko maš feeling da te zapušča razum.

[Putka]

Hehe, ja brez sem brez.

Dejte mi povedat ali je ta občutek nerealnosti normalen za tako stanje? Ali mi to vzbuja strah?

Pa še nekaj...glede na to, da sem brez ADjev. Ali gre lahko to samo na slabše ali se stabilizira ali kako?
Ker sem bila zdaj cca. 20 dni kar cool. Nič paničnih, fajn spanec, apetit, koncentracija, vse ok. Potem pa tole. Pa, ko že misliš, da lahko kontroliraš.

Se mi zdi, da mam take travme odkar sem par dni nazaj brala članke o shizofreniji in ostalih motnjah. Pa že tako imam občutek, da se mi meša potem pa še tole. Pa tam piše, da imaš privide in prisluhe in samo čakam, da se bo kaj pokazalo in se travmiram. In potem tuhtam...mogoče to še vse pride?!!

Kako je možno, da se me tako močno prime, če se me v preteklosti nikdar ni?!?

AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA.

[ZgubljEna]

ok po vseh teh prebranih postih ne dvomim vec, da js to osebo poznam ze vec kot dve leti

putka, ne bo se ti zmesalo, ko se bos nehala ubadat s svojimi simptomi in simptomi vseh drugih, ti bo slo sam na boljse. ker tisto kar odmislis, pocasi zbledeva. dolocene stvari pac vzames za svoje, tko kt so kasne ekstrasistole, mal vrtoglavice ipd. sej pa to majo tud ljudje z nizkim krvnim tlakom.

putka, najbolj cudno v tem lajfu mi je, da take stvari popadejo ljudi, kot si ti. odkar te poznam, si bla odprta, vesela, druzabna, vedno urejena, pripravljena za zur in smejanje, u glavnem pravi soncek. mogoce celo na nek nacin moja vzornica, kako postat urejena mlada dama

res je, da si se mi zdela ze pred dvemi leti na trenutke podobna men, kr naenkrat te je nekej picl, in nisi hotla it niti na kavo, ne nikamor.

me pa boli to, da te pogovor z mano spravi tok dalec, da se mores celo na forum logirat da se izpoves ker vidim da si se logirala v petek, torej nekaj ur po najinem srecanju...
mogoce trenutno res nisem prava druzba zate, vedi pa da sem ti vedno na voljo za pogovor, pa ne bove nc o men govorile...

ti si pa le v glavo poskusej vbit, da se ti ne bo nc zgodilo, da mas se celo zivljenje pred sabo, tko kt sm ti rekla, cez par let bosta s svojim imela srecno in lepo druzinco... skoda te je da tko razmislas, ker si lustna in nasploh vlivas velik energije v ljudi ki so okol tebe in te majo posledicno pac vsi takoj radi...

 

[Aslan]

Ja, občutek nerealnosti je tipičen za anksiozne motnje.
Je med naštimi znaki.

Zmaga je že to, da si 20 dni bila brez težav!
Ja pol pa spet zaniha...naše počutje..tesnoba..misli...
Ponvadi je kak sprožilec - lahko podzavesten...
Nekaj kar v sebi premlevaš, nekaj česar se bojiš, čustva se nakopičijo
in izbruhnejo ven na telesni ravni.

Ne beri o drugih motnjah.
Prepogosto potegnemo nase težave drugih.
Raje se posveti pozitivnemu načinu mišljenja..športu...sebi...

Tudi sama sem že večkrat za kak teden prekinila z forumom.
Ker sem imela enostavno polno glavo vseh simptomov..in bolezni, ki jih sploh nikoli imela nisem.
In pol kar čutiš na sebi vse to...ah te naše MISALI...res nas znajo čist zapeljat...

Hej Putka..nimaš SHIZOFRENIJE!!!
Pa tudi v Rebolja verjemi, in v njegovo diagnozo.

Tudi če si brez AD-ja se počutje lahko lepo stabilizira, normalizira.
Lahko pa se tudi poslabša in za takrat imaš aduta v rokavu: AD.

[ZgubljEna]

Se mi zdi, da mam take travme odkar sem par dni nazaj brala članke o shizofreniji in ostalih motnjah. Pa že tako imam občutek, da se mi meša potem pa še tole. Pa tam piše, da imaš privide in prisluhe in samo čakam, da se bo kaj pokazalo in se travmiram. In potem tuhtam...mogoče to še vse pride?!!

ne bo prslo. ker ce mas anxo s paniko, pol je to to. ce bi mela shizo, bi se ti simptomi od te bolezni zaceli, ne pa tale strah, kot ga mas ti skoz.
ko tkole panicaris, si poskusaj priklicat vse besede rebolja - od tega da so nektere reakcije pr ljudeh ze od pradavnine, do tega da se ti nau nc zgodilo, itd...

[ZgubljEna]

bemtis, k se mi srce trga k te tako poslusam k si mi ze odkar te poznam tok pr srcu, da me kr boli k vidim in poslusam kako se pocutis...

[Putka]

Joj ste me zdej nasmejale in pomirile, da sem se šla kar zjokat.

Zgubljena ti maš pa pm.

[Putka]

res je, da si se mi zdela ze pred dvemi leti na trenutke podobna men, kr naenkrat te je nekej picl, in nisi hotla it niti na kavo, ne nikamor.

Eee res? Jaz, da nebi hotla na kofe? 

[Putka]

Ma neee, mogoče te nism hotla fehtat za prevoz 

[Aslan]

O frendice sta se našli.., lepo...

Punce dajta na OS, v klepetalnico ali msn za privat zadeve.
Da ne bomo Big Brotherji...

Brez zamere...

[ZgubljEna]

aslan, sva tud na osjih. oprosti ce se ti zdi da smetim tle temo, ampak res bi ji rada pomagala... ne pisem tle postov zato, ker mam ekshibistionisticna nagnjenja... mogoce js tezko pomagam komurkoli v tem trenutku, ampak vsaj poskusam loh dopovedat nektere stvari, kako jih js vidim...

pa ne me tko kregat, k js pol prec zamerim, pa sm jezna na cel svet, in tega vulkana v men ni vec mozno krotit, pol se mi pa blago receno sfu** k ce kej pricakujem od tega foruma, je vsaj mal vec strpnosti, razumevanja... al je res sam v predalu "druge motnje" mal vec miru? tam me se nben ni nikol tko napadu.
mah sej bom raj sam parkrat bolj globoko vdihnla, pa bo proslo ane.

[Putka]

Ne. ne sej je cool. Bova nadaljevali po tel. , v živo ali po pmih.

Aslan hvala ti za tvoje odgovore!!

[Aslan]

 
Zgubljena sej je bilo le opozorilo, da ne bi čist not padle v "dvogovor"...
kera je kaj keri nekoč nekdaj rekla, pa kej je druga mislila itd...

Aslan

Aslan hvala ti za tvoje odgovore!!

 

[Putka]

Resno hvala. Daješ občutek pomirjenosti! Skupaj z Zgubljeno sta dosegli, da sem spet prišla v svoje ravnovesje. Mišice mi popuščajo, osredotočam se na delo. Kako malo je potrebno!
Komaj čakam, da pridem domov in peljem psička na sprehod!

HVALA!