namose
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 2
|
 |
« dne:: petek, 18. november 2011 ura: 13:16 » |
|
Pozdravljeni,
star sem 33 let poročen in imam hčerko staro dobri 2 let. Imam tudi redno službo, tako da "mi gre kar dobro v življenju". Že nekaj let se zdravim za anksioznost, trenutno imam enkrat na 6 tednov psihoterabijo in jemljem polovičko Cipralexa na dan. Ponavadi, ko sem malo bolj anksiozen, se mi to kaže kot zbadanje v srcu (vedno bolj poredko) in kot napetost v glavi, ki se je hočem znebiti, tako da premaknem glavo v deno stran. S tem sem se nekako sprijaznil, čeprav delam tudi na tem, da bi se tega rešil. Imam pa sedaj nekaj dni neko čisto novo težavo. Stanujem v 11. nadstropju in že od nekdaj mi višina ni bila najbolj prijetna. Sedaj pa se mi pojavlja že tak strah, da pomislim, kaj če me prime in bom skočil iz 11 nadstropja, ne upam si odpreti okna. Niti pod razno nočem narediti samomora, samo nek tak močen občutek imam, da kaj če bom gledal skozi okno, da me bo prijelo in bom dol skočil, kod da ne morem upravljati sebe. Ali je že kdo doživel podoben občutek.
p
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Arwen
|
 |
« Odgovori #1 dne:: petek, 18. november 2011 ura: 13:18 » |
|
si terapevtu to že omenil?
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
|
|
|
moonica
Druge motnje
Expert
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 1.667
|
 |
« Odgovori #2 dne:: petek, 18. november 2011 ura: 14:04 » |
|
zgleda, da gre za vsiljive misli ... vsej men se tako bere
te niso nevarne, kolkr je men znano ... se pa množijo, bolj ko se jim upiraš, se jih bojiš in hočeš od njih bežat ... vsej pri meni je blo tako ... sicer majo pa eni tu na forumu dost izkušenj s tem (sem zasledila v večih temah ... poglej tu na forumu pod OKM)
sama sem večkrat imela misel, da kaj če me bo kr prijelo in se bom vrgla čez balkon ... pa si tega nisem želela nardit ... sem pa mela strah pred tem, da bom prišla do te stopnje oz. da mi bo kr naenkrat nekaj kljocnilo in se bom vrgla dol ... in zraven teh misli sem seveda že kar vidla to dejanje - film se je odvil v glavi in pol sem se tega jasno še tolk bolj ustrašla kdaj točno so se te misli ustavle ne vem ... tekom izboljšanja splošnega psihičnega stanja, počutja ... z izboljševanjem anksioznosti, panične motnje je tud to odšlo 8s tem, da kakšna (zame) milejša vsiljiva misel občasno še pride)
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Ni pogumen tisti, ki ga ni strah, temveč tisti, ki ga je, pa ta strah premaga!
|
|
|
|
mamica1
|
 |
« Odgovori #3 dne:: petek, 18. november 2011 ura: 14:09 » |
|
Namose, moja zgodba je v osnovi enaka, le da nimam občutka o skokih iz 11. nadstropja. Glede na to, da si že dlje časa anksiozen, potem moraš vedeti, da je vse v tvoji glavi. Nikakor to niso tvoje misli, da bi kr skočil. Vem da je mogoče neumestno ampak, kaj za vraga pa delaš v 11 nadstopju-saj vem, živiš. Moja prijateljica stanuje v 4. nadstropju, pa mi je blazno neprijetno iti k njej, tako da 1x na leto je čisto dovolj. Sicer, če bi stanoval kje nižje, bi po moje bil pa kak drug problem. Tako da, pogovori se z psihoterapevtom, drugače pa si nekako poskušaj zapolniti misli z drugimi lepišimi stvarmi, z lepimi trenutki s hčerkico, ki jih ali jih bosta preživela skupaj. Pa ne glej skozi okno, če ti je neprijetno. A z dvigalom ti je pa ok se vozit tako visoko-mene bi panika grabila že pred vstopom v njega. Verjetno si se ga navadil - tako da tudi tega občutka se boš znebil, če ne boš mislil nanj.  pa javi kaj si se zmenil
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
moonica
Druge motnje
Expert
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 1.667
|
 |
« Odgovori #4 dne:: petek, 18. november 2011 ura: 14:19 » |
|
Nikakor to niso tvoje misli,
men tak pogled ni koristil ... men to predstavlja dodatno odtujenost od sebe pa vem kaj si mislila s tem, mamica1 samo pravim kako jaz odreagiram na take izjave ... isto recimo tudi, ko se paniko jemlje kot eno in sebe kot drugo - "to nisi ti, to je panika, to panika govori" in podobne ... že razumem kaj se s tem misli, vse mi je jasno ... ampak men osebno je boljši pristop, da poskušaš to povezat s tabo (in ne ločit), ker pol lahko to počas sprejmeš, drugač se mi zdi, da to ne gre lih ... isto pri teh vsiljivih mislih (sej na nek so vsiljive misli tud ob paničnem in hudi anksi) ... boljše je po moje razmilit kaj je za temi mislimi, tem strahom in poskušat to sprejet kot del sebe (s cajtom)
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Ni pogumen tisti, ki ga ni strah, temveč tisti, ki ga je, pa ta strah premaga!
|
|
|
namose
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 2
|
 |
« Odgovori #5 dne:: petek, 18. november 2011 ura: 15:07 » |
|
Najprej hvala za hitre odgovore. To sem mi dejansko dogaja že drugič, enkrat se mi je to zgodilo pred pol leta ali letom in takrat sem omenil terapevtu. Sedaj se mi je pa to pojavilo nekako med spanjem, kot da sem hotel skočiti in takrat sem se moral zbuditi. Od takrat imam sedaj par dni te težave. Sej samo gledanje mi ni neprijetno sam če okno odprem, ta prezračim prostor me dejansko še bolj zagrabi. Samo dvigalo mi niproblem, če bi bilo stekleno dno pa bi bila že druga zgodba, vendar bi imel verjetno tu probleme še marsikdo, ki drugače nima težav.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #6 dne:: petek, 18. november 2011 ura: 15:11 » |
|
namose, enkrat na šest tednov imet terapijo se mi zdi absolutno premalo, glede na to, da imaš težave, vsaj na dva tedna ti priporočam. Imaš pravega psihoterapevta? Polovička Cipralexa praviš, katerega 10 ali 20mg, sama imam Citalon (je zelo podobno Cipralexu) in jemljem 20mg. Pri anksioznosti priporočajo višjo dozo ADja, pogovori se s psihiatrom 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|