FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
nedelja, 19. april 2026 ura: 15:45


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Strahovi, ki ne minejo  (Prebrano 2997 krat)
redondo
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 103


« dne:: ponedeljek, 20. februar 2012 ura: 13:26 »

Pozdravljeni,
sem nov sotrpin in ničesar mi ni jasno. Naj povem da sem prvič doživel napad panike na urgenci januarja in  mislilmam infarkt in da bom naredil neko sceno. Po tem so se začeli vrsteti kot po tekočem traku različni strahovi, da ne bom kaj bleknil da ne bom storil kaj svoji partnerki(ki jo imam zelo rad in da ne bi storil kaj agresivnega nekomu). Dobil sem fobijo glede na dogodek na agrtf kjer je študent slišal nek notranji glas in zabodel profesorja. Ves čas sem se preverjal ali slišim nek tuji glas in ratal sem prestrašen. Seveda ga ne slišim in nato preverjam kako deluje moj um, ki o  teh dogodkih razmišlja in imam veš občutek da si on želi daj kaj naredim jaz pa obdržujem kontrolo, dgnoza okm, tablete ecytara in torendo. Vmes je bilo malo bolje zadnjih teden- 10 dni pa je v večini primerov katastrofa. Motorični nemir polna glava in nizka samozavest vase. V sredo bo pet tednov odkar jemljem ecytaro in 4 tedne odkar jemljem torendo ali ima kdo izkušnje kdaj priemjo tablete ker imam trenutno poslabšanje situacije na prethodno stanje. Poleg tega hodim v službo in imam probleme s koncentracijo. Najhuje je med vikendi ko me strahovi lahko držijo ves dan poleg tega pa padem v depresijo in ne vidim nobenega smisla več v življenu. Zjutraj in opoldne je najhuje nato proti večeru je nekoliko bolje, imam tudi fobijo na nože ker sem se porezal in imam več čas občutek strahu ko nekam grem na obisk ali sem doma, najraje sem nekje v kafiču kejr vem da se ne more zgoditi kaj hujšega. Stranski učinkov je veliko: motoričen nemir, totalna imotenca in občasna depresija v težkih trenutki, nihanje razpoloženja, izguba apetita.
Prijavljen
soncica82
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 5


« Odgovori #1 dne:: ponedeljek, 20. februar 2012 ura: 14:42 »

Pozdravljen,

Ko sem prebrala tvoj prispevek se mi je zdelo kot da bi ga jaz napisala saj doživljam iste stvari. Sicer jaz to doživljam že 1 leto in ni konca. Vseskozi nek strah, neke grde misli...groza...če pomislim kakšno lepo življenje sem imela pred tem. Dosti krat sem jezna sama nase, ker če vse skupaj še traja sem kriva tudi sama, saj sama dopuščam da se tako počutim. Prejšnji teden sem začela s psiho terapijo sicer brez AD. So dnevi ko je zelo dobro, so dnevi ko si mislim zakaj se to dogaja meni, zakaj ravno jaz....zakaj se ne neha vsa ta muka. Očitno imamo nekje globoko v sebi nekaj potlačenega, nekaj kar moramo rešiti sami s seboj in potem bo spet normalno. Vsaj upam da bo. Jaz skušam se zdraviti brez AD saj se bojim da brez njih ne bom več zmogla, čeprav če ne bo drugega bom probala tudi to. Tolažim se s tem da vse hude bolezni so dolgotrajne in rabijo več časa da ozdraviš.


Upam na našo popolnoma ozdravitev in da bo v življenju še vse dobro.
Prijavljen
redondo
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 103


« Odgovori #2 dne:: ponedeljek, 20. februar 2012 ura: 15:22 »

Mislim, da bi morali ustanoviti nek krožek kjer bi vsak povedal kako se znebiti v danih  trenutkih in s katerimi metodami ampak v živo. To pomeni, da bi ljudje z istimi problemi (okm) pokazal konkretno kaj je to kar pomaga (pogovor, motivacija, diskusija o zdravilih in simptomi, morda še kaj ). Recimo pomaga šah, karte, križanke, glasba ki nas dvigne da je čisto naglas, meditacija ampak vseeno ne rabimo čakat nekih srečanj ampak bi se lahko recimo ob nedeljah ko je depresija srečal nekje na čaju in o tem govorili kar bi bistveno bolj vplivalo na nas kot da smo doma in žremo tablete za pomirjanje, govorili o raznih izkušnjah z zdravniki in terapijami, na forumu dostikrat pač iščemo potuho in bolj kot ne jamramo. Nihče ampak nihče nas ne bo bolj razumel, bolj kot mi sami sebe in ljdje se nas bojo prej kot slej naveličali kot tudi naši partnerji ker ne znajo občutit tega in konec koncev v nedeljo tega niti ne želijo poslušat. S pozitivnimi srečanji bi lažje zakorakali v nov vikend, kajti ponedeljek je zame vedno strašen.
Prijavljen
soncica82
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 5


« Odgovori #3 dne:: ponedeljek, 20. februar 2012 ura: 16:31 »

Se mi zdi da bi bilo res super to...saj moj partner mi stoji ob strani, ampak za njega je vse tako lahko, če bi bila kot on ne bi bila sedaj v tej situaciji. Vsekakor mene pomiri, da pišem na forumu, ker vem da nisem edina, da mislim pozitivno, si rečem da bo vse v redu in počasi te grozne misli izginejo. Je pa res kakšen dan ali trenutek v dnevu, npr. kot je bil prej, ki nisem videla izhoda. Takrat vidim vse samo črno, samo negativne misli mi rojijo po glavi. Res pa ko gre vse to mimo posije sonce in sem spet vesela da sem jaz.

Kaj ti brez tablet misliš da ne bi funkcioniral?
Prijavljen
Onix
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 1.527



« Odgovori #4 dne:: ponedeljek, 20. februar 2012 ura: 17:05 »

Tudi sam imam trenutno kar hudo fazo OKMa... Mel sm jo pa že velikokrat in zapomnite si, vedno gre na bolje! Soncica82 mogoče bi pa morala probat tablete, ker lahko res pomagajo...
Prijavljen
soncica82
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 5


« Odgovori #5 dne:: ponedeljek, 20. februar 2012 ura: 18:17 »

Onix..kaj ti jemlješ tablete??

Mene samo zanima zakaj vsi ki jemljejo tablete OKM ne izgine s časom? Ali pa je kakšen primer, ki je jemal tablete, nehal in se je popolnoma pozdravil?
Prijavljen
Onix
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 1.527



« Odgovori #6 dne:: ponedeljek, 20. februar 2012 ura: 18:29 »

Ja sam jemljem tablete in mi na splošno kar pomagajo, ampak se pa tudi kdaj zgodi, da padem mal preveč nazaj v misli...
Prijavljen
Janja
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.713



« Odgovori #7 dne:: ponedeljek, 20. februar 2012 ura: 19:40 »

Redondo, Sončica in Onix! rozicodam

Jaz imam tudi OKM, ampak ne takšno obliko kot jo imate vi. Jaz vsiljivk nimam.

Jaz sem imela konstanten strah, da bom bruhalav javnosti ali tudi drugače. In preživljala sem peklenske muke, ker mi je bilo precej slabo. Že vstala sem s tem občutkom. In potem so se začela izogibanja...

Skratka, ni da ni.

Približno eno leto že hodim na intenzivno psihoterapijo in dosegam kar precejšnje razultate, ampak na drugih področjih in ne na tem. Sem pa od maja tudi na tabletah in po posvetu z vrhunsko psihiatrinjo sem se odločila, da žal ne bo šlo drugače.

Meni je pojasnila, da pri meni brez tablet ne bi šlo. Do takrat sem namreč ogromno delala in vlagala, ampak rezultati na tem področju niso bili zadovoljivi.

Sedaj, ko jemljem tudi tablete, ki so pri meni nujne, je ta strah izginil in lahko delam na izpostavljanjih. Mi je pa ostala še ena druga oblika OKM~ja, ki je pa očitno malo bolj trdovratna, ampak tista me ne ovira tako zelo kot me je ta strah.

Sem pa dobila Zoloft in tudi AP, ampak sem se odločila samo za AD.

Je pa OKM ena izmed najbolj trdovratnih motenj, ki človeka lahko zelo izčrpa.

Onix, upam, da je tvoje počutje že kaj boljše. Jaz ti to vsekakor želim!

Drugače pa lahko pridete tudi na kakšno skupino za samopomoč. Tam smo osebe z različnimi težavami in tudi z OKM~jem. Preberite si spodnjo povezavo:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html.

Pozdrav!
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.037 sekundah z 18 povpraševanji.