Anuška.... vidiš, teb gre zdj ful dobr in sam
Pr men gre pa vse na dol............. in čedalje bolj navzdol....... pa če jemljem tablete al pa ne........... sem na tleh.............
Zelo, zelo, zelo pogrešam nekoga, ki bi mi stal ob strani skoz. Bivši sicer pride v petek na obisk, ampak to ni to. Itak mu pa še nism rekla, da sm se hotla fentat, ker bi itak pol on zdeprisiral. Pa tud ne vem če bom omenla.
Starše nečem obremenjevat, ker se mi zdi, da sta lih zdj vesela, da ne živim več z njima in sta lohk sama na svojem, brez vseh mojih problemov - razen duš.stanja, za katerega ne vesta.
Prjatli...eni so pokazal obraz, eni pa rit. Pač, j.... ga. In ko me novi bodrijo iz tle, na nebojse, jst pokažem hrbet, ker mi enostavno ni za nč več. Sam še za mir in kaj naj rečem, svobodo!
K skupini ne vem še če bom šla. Za tovrstne podvige rabim bit skulirana vsaj 50%, da zberem spet vso moč in energijo.... tole danes mi je pa čisto vseeno kot če grem električne žice lizat!! Smrtn strah, ki bi ga raje doživela ob smrti! Ne pa za življenje, ki mi itak ne pomeni nič.
No, ANuška naum te nazaj v mlakužo potegnila kot kak utopljenec; sam tok, ko si omenla, da naj poročam, če bom šla v skupino.
Pozdravček.......sofie
