depresija okm in še kaj ? :)

[JUDAS]

Pozdravljeni,
čaprau sem novopridružen član sem stari borec skoraj veteran 
Moj problem je okm in depresija.
Star sem 22 let in približno sedem let pijem ad(zoloft). V prvem letniku me je prvič zlomilo, takrat sem se odločil za obisk psihiatra. Diagnoza je bila okm in depresija, dobil sem zoloft in se po nekaj mesecih z terapijo in zdravili skoraj povsem pozdravil. Seveda so bili vzponi in padci ampak počutil sem se ˝ko miljun dolara˝  . Po kakšnih petih letih jemanja sem se odločil da prekinem z zoloftom. Čez tri mesece kriza kot še nikoli bil sem na dnu in še nižje  . Spet sem šel na ad, ki so mi hmalu prijeli ampak ni bilo več istega učinka. Dvignil sem dozo zolofta na 100mg in nekako shajal eno leto. Letos poleti pa zopet poslabšanje, dvig doze na 150mg, kar je za okm nekako običajno. Zdaj nekako shajam ampak pravega izboljšanja ni in ni  . Občutek imam da mi zoloft glede okm pomaga odlično problem je z depresijo ki kar ne zgine.
Pogovoril sem se že z psihiatrom a on pravi le čakat pa čakat. Meni se ne da več čakat zato intenzivno iščem odgovore. Naj povem da sem na začetku jemal pet let 50mg zolofta. Zanima me če se da antidepresive kombinirat (npr. zoloft za okm pa kateri drugi za depro)? Zanima me tudi če ima še kdo podobne izkušnje s tem ? Zanima me tudi če lahko adji nehajo delovat ali se dvigne toleranca ? Sm zelo aktivn raftam, tečem, sem predsednik kulturnoturističnega društva in zaposlen. 

Lepo pozdravljeni vsi trpini in že v naprej hvala za vse odgovore 

[Arwen]

on pravi le čakat pa čakat.

hmmm.... samo od sebe nič ni... in tole "čakat"  ... akcija je tisto, kar je treba narest - rokave zavihat in pričet z delom 

[Francka]

Kar ti želi Arwen povedat je TERAPIJA!
Ne dajaj vse na tablete. K tabletam sodijo tudi pogovori s terapevtom in različne naloge, razmišljanje, opazovanje, pisanje,...
Mlad si, aktiven in želiš si sprememb.
VSE BO OK. Le prični več ulagat v to izboljšanje.


LP

[anuj]

Nekaj glede antidepresivov (čeprav se tudi jaz strinjam, da je potrebno še marsikaj drugega narediti). Zdi se mi, da potem, ko jih enkrat začneš jemati (in se pojavi izboljšanje), je nemogoče kar odnehati. Mislim, da te potem že ob sami misli, da si "brez opore", zvije. Vsaj tako je bilo v mojem primeru (jemala sem Paroxat, 40 mg). Tako da vendarle obstaja neka "zasvojenost", kar se tiče antidepresivov - čeprav bolj v psihičnem smislu (in ne tako zelo fizičnem kot pri drugih zadevah). Nekako se navadiš na ta način reševati vse težave in potem nastane tema. Bojim se, da bom morala celo življenje jemati antidepresive, predvsem zato, ker sem imela pri Paroxatu kar nekaj težav s spolnostjo. Trenutno sicer začenjam z Wellbutrinom in Asentro, se pa moje težave najbrž kar precej razlikujejo od tvojih.

[noname1]

Kaj sploh pomeni ODVISNOST? Ker na nek način si res odvisen od njih, saj brez njih čustveno ne moreš preživeti. Po drugi strani pa se te odvisnosti ne da primerjati z odvisnostjo od pomirjeval, na primer. Pri antidepresivih ni tistih klasičnih znakov abstičenčne krize.

Kdo je tako dober retorik, da bo razločil zakaj organizem ne more biti odvisen od antidepresivov?

Bojim se, da bom morala celo življenje jemati antidepresive,

Sprijazni se.

[tiranozaver]

Kaj sploh pomeni ODVISNOST?
...
Kdo je tako dober retorik, da bo razločil zakaj organizem ne more biti odvisen od antidepresivov?

90% si sam povedal s prvim stavkom. Beseda "odvisnost" je ena od tistih zlorabljenih besed, ki lahko pomenijo marsikaj popolnoma različnega odvisno od konteksta.

[JUDAS]

Sj adji so nekako zasvojljivi ampak js ku sm piu minimalno dozo sm imeu usaj eno varovalko, če se mi poslabša stanje so pa še vedno adji tle in to je pr anksioznih zlata vredno. 

Sm pa tudi terapeuta menku, ker se prejšnja psihoterapeutka ukvarja samo z mladostniki. Pri novem psihiatru sm biu komej dvakrat res pa da nism še nikoli probu z kvt terapijo, ker jo prejšnja psihoterapeutka ni izvajala.

Drgač pa bi res prosu tiste ki lahko odgovoriste oziroma ste imeli podobne težave da mi odgovoriste na vprašanja z začetka teme 

[viper]

JAz imam tudi probleme z OKM. Kolikoer sem bral se vecinoma slabo odziva na zdravila in je boljse, ce se ga lostis s kognitivno vedensjko metodo ali psihoterapijo.

Meni je psihoterapija precej pomagala in imam sedaj veliko manj problemov z OKM, ceprav imam zal se druge probleme.
Mogoce tudi premisli kaj v zivljenju ti povzroca stres, slabe obcutek,.... in probaj taksne stvari ukiniti.

Drugace pa se na ta zdravila telo navadi in proba kompenzirati za njihove ucinke. To, da ti tablete sedaj ne primejo enako, kot prej, sploh ni nenavadno.

Pa ce prenehas jemati zdravila se dobro pozanimaj o pravilnem nacinu, ker takojsnja prekinitev zal vse prehitro vodi do resnih odtegnitvenih sindromov in nepotrebnih komplikacij.

[anuj]

Bojim se, da bom morala celo življenje jemati antidepresive,

Sprijazni se.
[/quote]

Kot prvo ... Problem je predvsem v stranskih učinkih, ki me prikrajšajo za pomemben del življenja. Po drugi strani pa se bojim, da niti s pomočjo antidepresivov ne bom zares dobro, da se nemara celo razvije toleranca. Če upoštevam vse to, se je potem nekoliko težje kar "sprijazniti". Drugače mi ne bi bil problem enkrat na dan odpreti ust in pogoltniti tisto tableto ali dve. Vendar je za vsem skupaj še marsikaj drugega.

[vijolica]

mi lahko razložite kaj je OKM

[anuj]

Obsesivno-kompulzivna motnja. Če ti takšna "razlaga" zadošča.

[alexx]

OKM - KLIK in PREBERI

[anuj]

Pa bi čisto po vaših izkušnjah to, da se nekdo panično boji, da se mu bodo potile roke, in predvsem zato, ker to predstavlja takšen vir tesnobe, napetosti, samoopazovanja, se potenje tudi zares pojavi (in s tem še več anksiznosti, nezmožnosti preusmerjanja misli, "obsedenosti" ...), uvrstili med obsesivno-kompulzivno motnjo. Čisto vaše laično mnenje me zanima.

[alexx]

Ne. Po mojem mnenju.

[anuj]

Ne. Po mojem mnenju.

Kam pa, če sploh kam? Spet "po tvojem/vašem menenju"?  Naj povem še, da se zadeva pojavlja tudi "izven socialnih dejavnosti" (pravzaprav je obsesija prisotna večino časa).

[alexx]

Res nisem strokovnjak, a poznam 4 osebe z OKM in je precej drugače. Dala bi te med strahce (anksiozna motnja). Kakšne stopnje pa ne vem. Mislim, da anksiozno panične. Poznam ta občutek, da se bojiš, da se bo kaj zgodilo. Pri tebi potenje, pri meni strah, da bom padla in se polomila (2 x sem bila po 6 mesecev na berglah, tako, da vem od kod ta strah). Me pa včasih omejuje in si moram priklicati zdravo pamet, da obvladam zadevo.

Preberi si še:  O ANKSIOZNOSTI, STRAHU, PANIKI . Tudi poglej oddajo v kateri je nastopila članica društva, ki ima OKM. 27.1.2009, v oddaji Preverjeno. Na tem linku: http://www2.24ur.com/bin/article.php?article_id=3156734
Upam, da je oddaja dosegljiva. Za primerjavo.

btw...tu se vsi tikamo 

[anuj]

Aha, ni šlo za vikanje, heh, ampak je bilo bolj v smislu, da lahko še kdo drug odgovori.

Hvala ti za odgovor. Žal mi posnetka ne odpre ... Vem, da se obsesivno-kompulzivna motnja običajno pojavlja v drugačnih oblikah, vendar me določeni znaki pri sebi (obsedenost z neko določeno stvarjo, nezmožnost preusmerjanja pozornosti, pretirano samoopazovanje ...), vendarle rahko asocirajo na omenjeno motnjo. Imaš pa najbrž prav, da gre pri meni bolj za neko "anksiozno paničnost", mislim, da si zelo posrečen izraz našla. Pa se je tega sploh mogoče rešiti? Se mi zdi, da bolj kot iščem rešitev, se posvečam zadevi, bolj se mi ta misel o potenju "zabetonira" v glavo. Težko razmišljam o čem drugem, čeprav hkrati vem, kako iracionalno je vse skupaj. In da prav misli sprožijo tisto, česar se bojim. Polno obveznosti me čaka, pa samo ležim, v temi, čisto napeta, telo je odrevenelo, nezavedno zadržujem sapo. Niti pri branju, ogledu filmov nisem sposobna obdržati koncentracije. Da niti ne začnem pripovedovati, kako je na predavanjih. Vse bolj in bolj se zapiram vase, sicer je res, da sem že po naravi bolj "samotar", da z večino ljudi težko sobivam, vendar mislim, da sem prav zaradi te obsesije prignala zadevo do skrajnosti.

Kako se ti spopadaš s tovrstnimi težavami? Morda jemlješ kakšna zdravila, psihoterapija ...? Sama sem razmišljala tudi o hipnozi, ker se mi zdi, da je potrebno predvsem obvladati misli, da ne bodo "bezljale" po svoje. Vendar je to precejšen denarni zalogaj.

Lepo bodi in upam, da še kaj napišeš.