In zato imam malo treme (... no ja, kar precej treme...)
. Kot vedno zadnje čase, se bojim predstaviti v skupini, bojim se, da ne bom v stanju dovolj samozavestno nastopiti, kajti zaradi večje poškodbe možganov ob neustrezno zdravljeni boreliji, me predvsem izdaja koncentracija, ne služi mi niti osnovni spomin, kot mi je včasih, misel mi zelo pogosto ohromi, ugasne sredi stavka... Moja depresivnost je tudi ta hip dokaj akutna, težko se držim iznad 'gladine'...
Ko bi vsaj še žena šla z menoj...
Zanima me, če je tudi kdo od vas prvič občutil tako hudo tremo, pravzaprav paničen strah pred srečanjem s skupino, kot ga doživljam jaz ta hip.
Sem v veliki skušnjavi, da nebi šel, pa vendar, zato sem se prejšnji teden prijavil v društvo DAM, da bi v njem sodeloval... V dobro sebi in v dobro podobno prizadetim. Včlanil sem se, pa hočem zato ustrezno startati.
Zanima me, kako ste vi začeli...
Lep in prisrčen prvi pozdrav vsem, ki se boste hoteli pogovarjati z mano.
