Spet slabo...:(

[Arnika]

Škooodaaaaa, res. 
V Maribor me pa zelo redko zanese ... Sem bila v celem svojem življenju ene dvakrat tam. 
Si pa želim enkrat Pohorje prehodit. Bom sporočila, ko se bo ta želja približala realizaciji. Lahko gremo celo skupaj ... 

Ma jaz sem načeloma ok. Imam težave s kolenom in sem gibalno omejena, ni sprehodov, ni taichija, vse delam tako počasi ... posledično mi niha razpoloženje. Danes pa si z ankso že kar lepo zreva v oči. *******.  Ma se ne damo. 
Ej, ta tvoja strategija se pa dobro sliši. Bom še sama probala. Današnji dan je kot nalašč za to. Upam, da se ti bo obnesla. Poročaj ...
En velik objem 
Na sprehod pa le pojdi ... Pa si zraven predstavljaj eno skuštrano temnolaso drobno postavco, ki zelo hitro hodi in opleta z rokami. Nekako tako zgledam jaz. 

[trzinka]

aaaa, bom od zdaj naprej pozorna na tržnici

[Maycha]

Hey,

ujej, ni nama usojen ta skupni sprehod, Arnika...   No, če pa te pot vendarle zanese kdaj v Maribor, pa vseeno sporoči...

Ta teden pa imam kontrolo, sem si pripravila kar nekaj vprašanj za psihiatrinjo. Opazila pa sem bistveno razliko med izražanjem čustev, občutenji, ko sem bila praktično že brez tablet in pa zdaj, ko jih spet jem.
Vidim, da čustva kar malo otopijo, niso tako pristna. Ko sem bila samo še na osminki tablete, sem bila bolj sentimentalna, hitro mi je šlo na jok, ko sem prebrala ali slišala kaj bolj žalostnega...ali sem samo prebrala kakšen verz v osmrtnici meni neznane osebe. Sedaj pa mi kakšna taka stvar ne izzove več solz v oči. Zanimivo res...mogoče bi pa morala pretrpeti takrat odtegnitvene simptome in si dovoliti čutiti kot sem čutila, pustiti solzam prosto pot in čustvom, da se izrazijo. Sedaj se včasih počutim malce otopela, kar se občuti tudi pri spolnosti, čeprav v minulih štirih letih, ko sem redno jemala Paroxat, je bilo slednje ok... 

In kako gre tebi? 

Lp

[Arnika]

Hej, Majča, se ti nisem dolgo oglasila. Me je za po riti našeškat 

Kako si?

Jaz sem kar ok. Trenutno na bolniški, ker me je zvil prehlad, sem na slabem glasu  + se rehabilitiram od stesnega življenja zadnjih nekaj tednov.
Učim se biti manj prijazna in izražati svoje zahteve, želje in potrebe. Ravno včeraj sva s terapevtom ugotavljala, da do drugih niti malo nisem tako zahtevana in stroga kot sem do sebe.
Ni lahko, ma se bom že naučila, da se ne bom več toliko trudila, da bo ljudem okoli mene čim bolj udobno.

 Piši mi, kako ti gre.

[Maycha]

Heyla:)

Nekaj časa je že preteklo, odkar sem nazadnje pisala sem gor. Počutje gre na bolje, reducirale so se vsiljive misli, vendar so jih deloma nadomestile nove, a niso tako intenzivne in so nekako zastopane v normalni meri.

Želim si čimprej spet poskusiti zmanjševati dozo tablet in se jih za vselej rešiti. Vem, da bom zmogla, le železna volja bo potrebna...
Ugotovila sem, da je morda edini moj problem, iz katerega vse izhaja, da sem preveč senzibilna za vse okrog sebe in tudi zahtevna do sebe. Sem človek, ki nekako ne spada preveč v današnji čas pritiskov in stresa. Želim si živeti v miru, brez pritiskov od drugih ljudi in okolja, okušati drobne radosti življenja...ampak dandanes je vse tako psihično naporno in zahtevno, jaz sem pa preveč senzibilna in dajem določenim pojavom, besedam drugih in določenim mislim preveč pomena.
Saj bo bolje, ubrati bo treba določene strategije in se s tem spoprijeti. Morda dobim z leti izkušenj tudi bolj trdo kožo. Upajmo...

Drži se Arnika in pozdravi se čimprej...pa piši, kako si

Maycha

[Janja]

Ugotovila sem, da je morda edini moj problem, iz katerega vse izhaja, da sem preveč senzibilna za vse okrog sebe in tudi zahtevna do sebe. Sem človek, ki nekako ne spada preveč v današnji čas pritiskov in stresa. Želim si živeti v miru, brez pritiskov od drugih ljudi in okolja, okušati drobne radosti življenja...ampak dandanes je vse tako psihično naporno in zahtevno, jaz sem pa preveč senzibilna in dajem določenim pojavom, besedam drugih in določenim mislim preveč pomena.

Maycha, tudi jaz že od malega čutim tako, vendar ker živiva tukaj v tem svetu, ki je tak kot je, je na naju, da nekaj narediva, da bova bolj odporni, bolj trdni, mogoče tudi manj senzibilni. Jaz se vsekakor trudim in delam na tem, ampak mi gre bolj počasi, pa vendar mi gre. Jaz verjamem, da nama bo obema uspelo. Po drugi strani pa je ta moja senzibilnost tudi nekaj tako zelo lepega, da je ne bi zamenjala.

Lepo se imej!