Hej hej, če sem iskrena jaz prve dva meseca tudi sposobna nism bila delat, ampak moje misli so bile nasilne in zelo okrutne..tko da sicer ne vem kako ti vse skupaj prenašaš..ampak meni je bilo tako hudo, da sem se zaprla v nek svoj svet doma ( vem narobe ) a kaj drugega takrat nism zmogla. Moj nasvet je, tako kot od drugih, zamoti svoj um, zaposli svoje možgančke in te misli poskušaj odbijat.. poleg tega pa začni delati na sebi...vsi nosimo zapise in vse mučijo take in drugačne misli...imej v glavi da so to le misli, da je to le naš um, ki se mu moramo postaviti po robu... jst si to predstavlam tako, kot da bi me obsedel oz. se me polastiv nek miselni potepuh in njegova naloga je, da me te misli ohromijo, da se jim predam, da me ima lahko v oblasti, tisti ljudje, ki smo nagnjeni h tem da smo zelo samokritični ali ki se nimamo dvolj radi, ali ko se vedno za nekaj krivimo, mu to še najlažje uspeva... če se tem mislim ne upremo, vedno bolj tonemo v temo ( TO NE POMENI, DA SE BODO MISLI URESNIČILE, le mi se bomo noro grozno počutili ), ko želiš izstopt iz tega so navadno misli najbolj intenzivne, ne ustraši se ampak se trudi naprej..zgleda kot, da bi se ta misleni potepuh z zadnjimi močmi boril, da ostaneš v tisti temi... s temi mislimi. Zato je zelo pomembno, da jih poskušaš odbijat, ozavestit. Ena izmed najboljših vrjant je da poskušaš biti opazovalec, ki te misli samo opazuje, da pridejo in izzvenijo potem greš naprej in se ne oziraš več nanje...
Drugače pa lahko nekaj še poskusiš..meni zelo pomaga ..živi ta trenutek, tukaj zdaj... bodi dobesedno prisotna v trenutku... opazuj sobo okoli sebe, prisluhni svojemu dihanju, prisluhni vsem glasovom v okolici..ko boš resnično navzoča v tem trenutku, takrat boš videla, da ni le teh misli tudi drugih misli ni ... le ko začneš premišlejvati o preteklosti ali o prihodonjosti, navadno butne vn še tvoj um in misli so tu... če bi živeli bolj zavedno v trenutku ( ta kar je resnično in to kar v bistvu imamo ) misli ne bi bilo !
torej delo na sebi, kako knjigo v roke in živeti, čimbolj zavestno v trenutku..boš videla da deluje ! spoznala boš, da ljudje živimo kar nekam v tri dni... še ko gledamo tv ali smo na kavi s prijateljico nam zravn skačejo misli sem pa tja ... torej nismo ne z glavo pri filmu, kaj še le da bi dejansko res poslušali nekoga, ki nam nekaj razlaga ob kavi ... ker če bi ..misli ne bi bilo !
um je tisti, ki ga moramo se naučiti obvladat..torej, da svoje počutje krojimo sami, ne da nam ga kroji naš um z mislimi !
lepo se imej
