FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
sreda, 11. november 2026 ura: 04:24


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: tesnoba  (Prebrano 3084 krat)
nebo
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 4


« dne:: nedelja, 27. december 2009 ura: 20:41 »

Ojla

Mislim, da se trenutno spopadam s tesnobo...(neprijeten občutek v trebuhu, včasih nenadno hitro utripanje srca, ....vse skupaj povezano z občutkom strahu...)

Ta moja tesnoba se trenutno nanaša izključno na eno podoročje. Mojo službo. Zdaj sem že kar nekaj časa na bolniški zaradi izčrpanosti. Delala sem cel čas v službi in tudi potem doma in vedno bolj tudi ponoči. Dokler nisem dosegla svoje  meje in pristala na bolniški. Obiskala sem psihiatra in odklonila zdravila –  (ker ne maram kemije in mi sploh ni do tega, da bi morala vsak dan skrbeti za to, da vzamem tisto tableto, poleg tega pa sem mnenja, da če se da brez tega,zakaj ne). Psihiater je razumel in se z mano pogovarjal. Tako sem šla potem še enkrat in še grem. In zdaj hodim tudi na psihoterapijo (drugam).

....kot sem rekla, sem na bolniški že nekaj časa (malo manj kot dva meseca)  in sem zdaj res imela čas za počitek itd. In v tem času nisem delala za službo. Zdaj pa grem počasi nazaj in sem se začela pripravljat nanjo. Pač imam tako delo, da se moram nanjga pripravit. Ampak zdaj nimam prav nobene koncentracije. Sedim pri mizi celo popoldne in ne naredim nič:S misli mi begajo sem in tja in se ne morem prisilit, da bi nekaj delala. Tudi za stvari, ki se ne tičejo službe, ne najdem vztrajnosti (pri njih pa me sicer tesnoba ne obdaja).

Pa me zanima, ali mislite, da če bi jemala zdravila, tega ne bi bilo?? (Psihiater bi mi sicer predpisal antidepresive..)mislim, ali bi mi zdravila pomagala biti bolj zbrana? Sem naredila napako in bi jih morala vzeti? Ali pač to je tako neglede na to ali jih jemlješ ali ne? In moraš to rešiti psihično?
Prijavljen
Aslan
Global Moderator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 7.894


Kraljestvu našega življenja vladamo mi sami.


« Odgovori #1 dne:: nedelja, 27. december 2009 ura: 20:57 »

Zdravila niso vedno nujna, včasih pa tudi so.
Odvisno tudi kako zelo te motnja ovira pri vsakdanjem življenju.

Predvsem antidperesivi skrajšajo pot do tega da funkcioniraš "normalno"...
niso pa rešitev težav, ki so te pripeljale do tega počutja tesnobe, beganja misli...
Jemati AD je kot bi se z gondolo pripeljal na eno stopnjo više kot si sedaj in od tam nadajuješ pot vseeno peš...Ta pot je pa spoznavanje vzrokov, ki so te pahnili v to počutje, spoznavanje sebe kako si delovala nekoč, kaj so bili nezdravi vzorci vedenja, delovanja....in nato spreminjanje teh.
To je delo za psihoterapevta in tebe. Proces, ki traja nekaj časa.

V začetku jemanja AD so pogosti neprijetni stranski učinki, ki celo povečajo neželjeno simptomatiko (okoli 6-8 tednov), ampak minejo...
Kemično neravnovesje v možganih je pri anxi, depri porušeno in Ad-ji vplivajo na določene
neurotransmiterje v možganih...in vzpostavijo nazaj ravnovesje.
Zakaj se je sploh porušilo je več razlogov lahko...eden teh je naprimer dolgotrajni stres, preobremenjenost...

Sama bi se če bi funkcionirala dokaj OK, odločila najprej za psihoterapijo.
In aktivno delala na sebi, na svojem vedenju, razmišljanju...
Drugo kar bi redno izvajala je sproščanje telesa in duha.
Obvezen "čas samo zase"... vsaj uro na dan.
In če to ne bi obrodilo nobenega napredka in bi mi motnja povzročala težave tako doma kot v služi,
bi se odločila za jemanje AD-ja.

Sama osebno imam z AD prav dobre izkušnje, prav tako pa z psihoterapijo in sproščanjem.



Prijavljen

Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
trzinka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.815



« Odgovori #2 dne:: nedelja, 27. december 2009 ura: 20:58 »

Pozdravljena Nebo!


Najprej bi te pohvalila, da si se odločila za psihoterapijo oki , tam se boš naučila tudi preusmerjati svoje misli in si sama pomagati.Ja s tesnobo smo se več ali manj tudi vsi srečali. Je nadležna, ampak je obvladljiva.
Kar se tiče Adjev bi ti takole predlagala, samo moje mnenje. Tudi jaz sem jih zavračala, dokler je šlo, dokler sem bila tako močna in trmasta, da zmorem sama. Ko sem padla s psiho v globoko brezno, mi ni preostalo drugega kot zdravila, ki so me na srečo zopet postavila na realna tla, seveda s pomočjo psihoterapije in sproščanja s hojo v naravi.
Verjetno si pregorela in nimaš več volje tako za delo doma kot v službi. Toplo ti svetujem kakršnokoli sproščanje (telovadba, branje,sprehodi, tek, kolesarjenje......), saj se ti bodo takrat tudi misli bolj sprostile. Kar se tiče tesnobe, pijem vsak dan Magnezijeve šumeče tabletke in  mi pomagajo.

Na zbranost vplivajo tudi ADji, vendar na začetku ne. Pričnejo delovati nekje po prvem mesecu jemanja, včasih tudi kasneje in v tistem času je zbranost slabša-stranski učinki.

Mislim, da se zavedaš težav. Poskusi najprej tako, da si vsak dan vzameš uro časa zase in takrat se posveti sebi, svojemu sproščanju, konjičku, .....
Če boš videla, da se težave slabšajo pa se še vedno lahko odločiš za AD.


Bodi vztrajna in delaj na sebi rozicodam
Prijavljen
zala
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 290


Sonček je... in jaz sem skuštrana....


« Odgovori #3 dne:: nedelja, 27. december 2009 ura: 21:13 »

Pozdravljena,
težko je reči,če bi se po AD-jih počutila bolj zbrano. Včasih je učinek celo obraten... za nekaj časa...
Kot je dejala že moja predhodnica, bo treba začeti pri vzroku. In z gotovostjo upam trditi, da ti AD-ji, tudi če bi jih jemala ne bi prav nič kaj koristili, če ne boš odpravila vzrokov.
Kot sem razbrala iz tvojega pisanja je vzrok v delu oziroma službi. zato je po moje prav, da začneš tam reševati težave... verjetno se ti bo zdelo, da tukaj ni kaj spremeniti, vendar: BOŠ MORALA! Služba je danes dragocena, pa vendar....tudi sama sem počela enako... do popolnega zloma (seveda še z nekaj drugimi področji, ki so se posledično s službo povezala) ...potem tudi več ne moreš brez kemije, ki te vsaj za nekaj časa povrne v tako stanje, da lahko začneš razmišljati drugače in reševati svoj problem. Predvsem pa boš morala spremeniti mišljenje ali navado, da toliko delaš....sploh pa, ker si sama opazila, da te je to začelo ubijati.... celo telo se ti upira in to bi moral biti zadosten znak za spremembo.
Kot je rekla Aslan: vzami si čas zase.....
Veš, to je tako... za službo se razdajaš kolikor je le mogoče... se ti zdi, da postane kar del tebe... a... kasneje, ko ti nekdo le-to iz takega ali drugačnega razloga vzame (čeprav se ti zdi nemogoče, saj si vanjo dal samega sebe) spoznaš, da si z razdajanjem najbolj škodoval samo SEBI. Drugi te tako z lahkoto odvržejo....
Ja, nadaljuj s psihoterapijo z odkrivanjem in zavedanjem vzrokov... če to kljub spremembam ne bo zaleglo in se bo telesno počutje stopnjevalo, pa bo verjetno bolje pomagati tudi s kemijo....
Za NOBENO službo ni vredno UNIČITI SEBE.....

Vse dobro!
Prijavljen

"Na probleme glej kot na priložnost za osebno rast in obvladovanje samega sebe."
nebo
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 4


« Odgovori #4 dne:: ponedeljek, 28. december 2009 ura: 23:02 »

Hvala, Aslan za razlago o AD.  Kot razumem, bi lahko z jemanjem AD izboljšala svojo koncentracijo in zmanjšala tesnobo. Se sprašujem na kateri stopnički sem sedaj – že na tisti, ki bi jo dosegla z AD, ali še spodaj...sem si očitno zbrala težjo pot, ampak sem že vajena, ker to nenehno počnem.. Shocked

vem, da me zdravila ne bodo rešila mojih težav  (vzrokov)– tesnobe, strahu, perfekcionizma itd. Zato sem na psihoterapiji. Tam bom reševala to. Ampak ne gre tako hitro, jaz pa moram na delo. V službo nazaj moram, niti ne želim biti več na bolniški in nekako moram funkcionirati. Ampak brez koncentracije ne zmorem ničesar.očitno sem zamudila ta čas, ko bi mi zdravila pomagala v sedanji situaciji...glede na to, da začnejo delovati z zamikom Angry

Vem, da je v meni strah pred ponovnim porazom in vprašanjem ali sem sploh sposobna za delo, ki ga opravljam,  pa se morda zato ne morem lotiti stvari tako, kot bi se jih morala:S
Ja, sprostitev, čas zase...ko se pa ne znam sprostit in to prav ubija:S In sploh nimam potrpežljivosti za to...bo treba nekaj ukrenit, ja..najt voljo. Narava je fajn, upam, da mi uspe kake pohode, tek dat v obvezen seznam dnevnih »dolžnosti«. Problem pri meni je pri tem, da se tudi med tovrstnim sproščanjem ne morem sprostit, ker nenehno razmišljam o tem, kaj vse še morm nardit in kako ne vem, kako bom nekaj, kar moram, storila,izvedla.

Ja, Trzinka, jaz sem tudi precej trmasta, pa priznam, da kako odločitev obžalujem že takoj, ko jo izrečem, ampak vztrajam zarad trme..:S. Samo se mi je pa res zdelo, da zmorem brez tega. Upam, res upam, da sem se prav odločila in da bo šlo pri meni brez tega...Bom pa šla po Magnezijeve tabletke, upam, da bodo pomagale.poskusit ni greh. Hvala za namig Smiley

Zala...se zavedam, nekaj bo treba spremenit...delam na tem, ampak težko je to kar »čez noč« spremenit...skoz razmišljam, kaj delam narobe, zakaj neke stvari ne morem nardit hitreje..itd..in je zapleteno...po eni strani se zavedam, da je potrebna sprememba, po drugi strani pa še nisem našla vseh dejavnikov, ki bi mi omogočili, da spremembo dejansko nardim (kaj delam narobe oz.kaj moram spremenit). Problem pa je, ker ne vem, kdaj bom odkrila rešitev, delat bo pa vseeno potrebno:S Vem, da služba tega garanja ni vredna, ampak jaz imam neskončno slab občutek, če od sebe ne dam vsega, kar mislim, da moram...sploh pa delam s konkretnimi ljudmi in je še toliko huje...

Hvala vsem rozicodam
Prijavljen
Aslan
Global Moderator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 7.894


Kraljestvu našega življenja vladamo mi sami.


« Odgovori #5 dne:: torek, 29. december 2009 ura: 16:31 »

Nebo življenje poteka tukaj in zdaj. Samo na to imaš direkten vpliv.
če premlevamo preteklost in tuhtamo o prihodnosti zamudimo SEDANJI TRENUTEK,
ki pa ga dejansko živimo.

Nič nisi "zamudila".
Če bo stanje s počutjem tako, da ne moreš v službi delat in se samo
s pomočjo psihoterapije ne premika na bolje (tesnoba se ne zmanjša),
se boš pač odločila tudi za antidepresive.

Začetne stranske učinke boš zmogla premagat, tako kot smo jih vsi tukaj.
In če bo potrebno boš imela bolniško, si vzela čas zase.
Svet se ne bo podrl če ne boš počela NIČ...če plani ne bodo doseženi.

Preberi si knjigo: Eckhart Tolle: Živeti v sedanjem trenutku

Čez noč se res ne da spremeniti svojih dolgoletnih načinov delovanja.
Zato je to proces samospoznavanja...odkrivanje svojih zavor, utesnjujočih misli...
in nato transformiranje le teh v bolj tebi koristne, bolj tebi prijazne oblike razmišljanja in delovanja.
Prijavljen

Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
trzinka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.815



« Odgovori #6 dne:: torek, 29. december 2009 ura: 22:18 »

Priporočam ti eno vajo.
Vsak dan trikrat na dan 5 minut razmišljaj kaj vse te skrbi. V petih minutah naštevaj vse težave in probleme, ki te tarejo. Ne počasi, kar hitro. Lahko se misli ponavljajo.
Ko mine pet minut prenehaj razmišljati o težavah, prepovedano je do naslednjih pet minut. Se pravi samo 3x na dan po 5 minut. Razdeli si sama te obroke. Na začetku si lahko zadaš 5x na dan, če je tako zelo hudo.

Ne drzni si preostali čas karkoli razmišljati o težavah. Če boš pridno trenirala vsak dan, bo viden napredek. Meni se je po enem mesecu že poznalo in sem napredovala. Je pa res, da misli uidejo in bežijo. Vaja je dobra za koncentracijo in urejanje naših misli.

Bodi trmasta in vztrajna rozicodam
Prijavljen
buljo13
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 164


« Odgovori #7 dne:: torek, 29. december 2009 ura: 22:57 »

nebo, poznam tak občutek, tud sam sem imel večkrat...
pride in gre, ne sekirat, na začetku sem vedno paničaril, sčasoma pa mi gre vse bolje in vsako obvladam samo se moraš potruditi za sebe, pojdi ven, se druži, rekreiraj oki

čuj, vse je malenkost, verjemi!

za druge newem, za mene: čas zaceli vse rane!
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.047 sekundah z 19 povpraševanji.