Tomius1111, nikomur ne moriš s svojimi težavami, na tem forumu jih imamo vsi, ali pa vsaj velika večina..sem bolj nova, pa še raziskujem forum
. Dejstvo je, da, če bi slučajno komu moril, pač ta človek tega ne bo bral, je pa pomembno zate, da se izpoveš, da poveš kaj čutiš, da veš, da nisi edini in, da imaš tukaj ljudi, ki te razumemo, spoštujemo to kar se ti dogaja in te ne obsojamo.
Nekoč bo prišla tudi punca, ki te bo imela rada takšnega kot si, takrat bo tudi tebi boljše. Pač še nisi naletel na tapravo. Boljše malo pozneje, kot pa da si še zaradi žensk prizadet, manj boli dejstvo, da zaenkrat nimaš punce, kot pa, da te prizadane še ona in imaš še nekaj težav več, kot jih imaš trenutno.
Ni prav, da si kateri samo številka, globus je velik...našel boš nekoga
, ko bo čas zato.
Hope, tudi jaz se bojim zdravnikov po tem, ko me je ginekologinja, ko sem bila noseča dobila na finto, da grem na pregled, ni mi prebrala kaj je napisala na napotnico, napisano je pa bilo, da sem za sprejem in so me sprejeli, itak, da sem bila šokirana, ampak od osebja nisem dobila nobenih pojasnil razen to, da oni niso zapor in če piše za sprejem , sem za sprejem, pa četudi me niso prej niti pregledali. Mene je začelo trest, pritisk mi je narastel, globoko sem začela dihati, jokala pa sem kot dež.
In celo nosečnost po tem, sem imela težave s pritiskom (doma je bil skoraj normalen), in to takšne, da sem rodila z nujnim CR, uro po tem, ko sem prišla v bolnico s popadki, ker je hčerkici začel padati utrip, jaz je pa s tako visokim pristiskom nisem mogla vaginalno rodit. Po porodu dobila zdravila za zbijanje pritiska in Apaurin, pomagalo ni nič, pa še hčerkico so mi nujno v Lj odpeljali, ker se je rodila prehitro in ekstremno majhna, z dihalno stisko, bruhala je. Z helikopterjem so jo odpeljali več kot 100km stran od mene. Mene pa niso peljali zraven zaradi pristiska, ki ni in ni padal, merili so mi ga vsaki 2 uri, tudi ponoči. Na koncu sem bila zadeta od Apaurinov kot kanta, zaprta v sobi, zdravniki pa so me postrani gledali koliko sem stara, da se cmizdim kot mali otrok. Rekla sem, da se po Apaurinih počutim slabo, naj mi dajo kaj drugega. Povedali so mi, da m jih dajejo, da pritisk pade in iz bolnice ne grem, dokler pritisk ne pade, in veš kdaj je padel? Ko sem stran vrgla Apaurin in zdravila za pritisk. Rekla sem jim, da sem po carskem dovolj okrevala, naj mi dajo zdravila in basta, jaz grem k otroku v Lj. Enostavno sem mogla it ven. In zaradi vsega tega se še vedno bojim bolnic, ne bojim se igel, zdravnikov,…bojim se, da me bodo zadržali. Tako, da nisi edina. Ampak zdravniki v veliki večini pomagajo, če je z nami kaj resno narobe nas oni pozdravijo. In ne boj se, nič ti ne bodo ugotovili, greš samo na rutinski pregled. Tudi pristisk ne bo visok, če pa bo, pa povej, da imaš sindrom belih halj, če ti lahko čez nekaj minut zmerijo ponovno. Dihaj, globoko, pa bo boljše, poskušaj se umirit.
