razdvojena

[taja1]

A pa te to nič ne moti? Mene včasih to stanje ubija...(sem v podobnem položaju). Ne zberem volje in včasih niti ne želim it, samo moti me, ko je ob meni, ko nočem nič od njega in ko ga hkrati ne pustim...Počutim se krivo in včasih precej blesavo, ker je uredu človek, ampak med nama ni ene take bližine, komunikacije, privlačnosti, vsaj z moje strani ne. Odnos je precej prazen, še bolj kot med kakšnima dvema dobrima prijateljema, odnos bi lahko rekla, da je bolj druženje. Včasih sem grozno down zaradi tega, kako se vidva soočata s tem?

[Jade]

Stanje kao kot dva stanovalca me niti ne moti,motijo me bolj druge stvari.Npr,če jaz kam grem-malokrat on še vedno neki teži kam si šla,s kom....kar glede na najin trenutni odnos ga ne bi smela zanimat.jaz njega ne sprašujem več kje hodi,pa take stvari.Moti me ,ker je še vedno tukaj,njegova bližina mi gre na živce.Sploh pa se ne vidiva prav veliko,saj imam jaz tak urnik v službi,da se kak teden vidiva samo zvečer in se pogovoriva samo kar se tiče otrok.jaz samo upam,da se bo on naveličal tega stanja.

[Jade]

Po dolgem času se spet oglašam. Žal nimam računalnika,ker je mož vse onesposobil. Trenutno sem popolnoma izgubljena in res ne vem več kaj. Možu sem povedala da ne želim biti več z njim,prav sovražim ga. V njem pa vsi vidijo popolnega moža,očeta in nihče ne razume kako se počutim jaz. Otroka želita biti izrecno z njim,moji starši me silijo da naj ostaneva skupaj,ali pa naj jaz odidem in vse pustim in to iz hiše v kateri sem se rodila! To je že neverjetno. Žal nimam kam,saj stanovanj ni,ali pa so veliko predraga za mojo plačo. Po drugi strani,če grem si nikoli ne bom odpustila da sem kao zapustila otroke,in spet po drugi strani mi je tako težko tako živeti in žrtvovati sama sebe...

[taja1]

Jade, povej, kaj več...

Kako si? kaj se je izcimilo iz vsega skupaj...

Možu sem povedala da ne želim biti več z njim,prav sovražim ga. V njem pa vsi vidijo popolnega moža,očeta in nihče ne razume kako se počutim jaz.

  bravo za iskrenost in zelo velik pogum...

Drugi vidijo v ideji idealni mož "reševanje problema : "pometi pod predpražnik,da se ne bo videlo....", ker je tako lažje... težko je zaradi otrok, sam če bosta ostala z njim, jima bo hitro jasno, kako stvari stojijo...

Žal nimam kam,saj stanovanj ni,ali pa so veliko predraga za mojo plačo. Po drugi strani,če grem si nikoli ne bom odpustila da sem kao zapustila otroke,in spet po drugi strani mi je tako težko tako živeti in žrtvovati sama sebe...

Kakšna sobica se zagotovo najde, seveda občudujem tvoj pogum...

Oglasi se ....do takrat pa objem in vse dobro...