Ozdravljen/a?

[StampedO]

Pozdravljeni!

Prebral sem kar nekaj tem na forumu o depresiji in se mi poraja naslednjo vprasanje, ki ga nisem nikjer zasledil:

A je ze kdo od vas ali kdo ki ga ni vec na forumu dejansko ozdravel in se resil depresije ne da bi se mu spet ponovila?
Ce ja, koliko casa je bilo potrebno za dosego cilja?
Ce ne, kaj je najveckrat glavni vzrok za ponovitev?

Hvala za odgovore in lep pozdrav!

[Lost]

A je ze kdo od vas ali kdo ki ga ni vec na forumu dejansko ozdravel in se resil depresije ne da bi se mu spet ponovila?

Od tistih ki jih ni vec na forumu, bos tezko dobil odgovor     ljudje pa zapuscajo forum iz razlicnih
razlogov.

Ja meni se je ponovila, ker je bila pred leti "potlacena" samo ADji, hospitalizacija in hop "back to life"

Ce ja, koliko casa je bilo potrebno za dosego cilja?

Odvisno koliksni so nasi (TVOJI) cilji in kako globoko smo zabredli. Predvse je odvisno od vsakega posameznika koliko je prirpravljen ( in zmozen) delati na sebi. Potem je tu se psihoterapevt, koliko je usposobljen in koliko smo ga pripravljeni poslusati in upostevati. Mislim da je minimalno 6 mesecev da se postavimo na noge, da shodimo pa se traja..

Ce ne, kaj je najveckrat glavni vzrok za ponovitev?

Mislim da je v 99% glavni vzrok za ponovitve enak prvemu vzroku. Okolje v katerem zivimo in nas je pripeljalo  do tega ter NAŠ odnos do okolja. Okolje se da v dolocenih primerih zamenjati,(odselitev) v dolocenih ne. NAS odnos do SEBE in OKOLJA pa je tisto ki pa ga je "najlazje" spremeniti ( z psihoterapijo)

[mina]

A je ze kdo od vas ali kdo ki ga ni vec na forumu dejansko ozdravel in se resil depresije ne da bi se mu spet ponovila?
Ce ja, koliko casa je bilo potrebno za dosego cilja?
Ce ne, kaj je najveckrat glavni vzrok za ponovitev?

Ko te ta vprašanja ne morijo več, si ozdravljen. 
Kot vsaka viroza, se lahko tudi depra ponovi. Ko enkrat obvladaš svoj potek bolezni, te vsak "padec" manj boli, prej se pobereš in poredkeje pride.
Zame je bilo najboljše spoznanje to, da sem ugotovila, da zmorem občasno sobivati tudi s črno žalostjo. Predvsem pa, da za vsakim dežjem pride sonce. In da ni normalno, da je v življenju vse samo lepo in pozitivno...

[alexx]

Mislim da je v 99% glavni vzrok za ponovitve enak prvemu vzroku. Okolje v katerem zivimo in nas je pripeljalo  do tega ter NAŠ odnos do okolja. Okolje se da v dolocenih primerih zamenjati,(odselitev) v dolocenih ne. NAS odnos do SEBE in OKOLJA pa je tisto ki pa ga je "najlazje" spremeniti ( z psihoterapijo)

Se popolnoma strinjam stem kar je Lost napisal. 

[Mdej]

Se jo da, seveda,

depra pride takrat, ko z svojim življenjem nisi zadovoljen in potem te to stanje pahne tako daleč, da takrat ne veš kaj sploh je tisto s čimer nisi zadovoljen, ampak naenkrat postane Z VSEM!!!!

Zato je pot potem daljša.

Vsak dan je treba narediti nekaj zase in za svojo dušo. Sebe poslušati, biti do sebe iskren, se ne podrejati, ampak sklepati kompromise, biti takšni kot smo, če je to drugim prav ali ne, vedno bomo imeli ob sebi ljudi, katerim bo ugajala naša bližina ... tistim, katerim ne bo, bodo šli.

IZRAŽAJMO SVOJA ČUSTVA IN OBČUTJA, nihče nas ne bo zaradi tega po glavi!!!
Tako to delajo otroci, če padejo se zjočejo, ker jih boli, mi pa tega pač ne bomo, kaj pa si bodo mislili drugi ... 

[vpv]

jaz sem nova na forumu,nimam še dignoze tod zdravnika,vendar se že poznam sama toliko,da vem da z mano nekaj ne štima,vendar se najdem v vseh vašeh postih,depresija,in pa tudi vsiljive misli,najbolj me skrbi,da bom še dolgo taka,moj otrok ima 3 leta in se bojim da me bo gledal tako,preveč si želim neke popolnosti,zame za družino za ta malega,zdaj mi je jasno da tega ni,poplnosti namreč ni.tako paniko sem delala ,če je tamali padel,če ga je tast peljal na sprehod sem videla hujše scenarije kot v holivudu,samo takrat sše nisem štekala da je z mano nekaj narobe,to niso normalni občutki,škoda ker si nisem že prej poiskala kake  pomoči.ker ta panika je grozna.in ne vem kaj to pomeni,al ne znam pravilno občutit,al preveč al premalo,al sem panična,ko pa nisem panična mislim da sem brezbrižna,sem v enem začaranem krogu.a se je še komu kaj takega dogajalo?

[tinkibinki16]

Vpv, meni se to dogaja. Jaz mam pa 2 mala otroka pa sem cel dan v akciji. Skozi so ble priisotne neke paranoje. Zdaj je že zelo bolje, pridejo pa dnevi k sem spet mal anksiozna. Se bojim vsega, npr. tudi prašičje gripe, čeprav vem, da delajo mediji s tega paniko. Pol me pa spet mine in real life. Se  mi je pa to sranje začelo dogajat po porodu (po 1 letu), prej pa že enkrat pri dvajsetih, ma je bilo v lažji obliki in sem sfurala brez Ad-jev. Zdaj pa ni šlo.
Drugač pa ko me nazaj prime, spet mislim, da sem nevem kako bolna, da me duši,...blabla. So pa tej intervali res krajši. Jih pa kdaj težje prenesem, zato, ker sem že dost časa fajn. Sem pa ugotovila da so te moje motnje v povezavi z PMS.Žur!!!

[vpv]

tinkibinki,tudi jaz sem to pogruntala zadnje tri mesece en teden pred m.me meša v glavi,pol pa sem pila pomirjevalne čaje sem mislila,da je to pomagalo,na koncu je samo m.minila,pred par leti,ko nisem mogla zanosit se mi je to tudi dogajala,ma nisem še imela interneta in nisem vedela kaj se mi dogaja,non stop neke mislil v glavi da se mi bo strgalo in to non stop,in pol sem si rekla ma kaj se mi bo strgalo krilo,in se mi je zdelo tako smešno,kot da sem to mojo glavo uredila s tem stavkom ,zdaj pa ne gre samo z sugestijo,tudi nisem štekala ,da je depresija takrat.zdaj bo treba pač verjetno več časa za ozdravitev.in tudi sedaj vidim,da je za vsem tem slaba samopodoba,odrekanje sebi in svojim željamza dragega moža,ki me ne ceni kaj preveč.no pa sem izustila mislim da me ne mara ravno najbolj .ampak tako je se bo treba pobrat in začet na novo živet.
lp vsem

[tinkibinki16]

Ojla,

Jaz mam kriza dva dni. Včeraj mi je začela tako bolet glava, da mi je šlo prav na bruhanje in danes je malo bolje. Sploh si ne pustim bit malo virozna. Takoj so me napadli spet strahovi, da sem hudo bolna, da bom še otroke okužila, blabla. POl me pa začne oblivat in trest - lahko od viroze al pa od psihe. Ma katasrtofa. En del mene ve, da je to pač neki za ne dalat panike, drug del mene pa me opozarja na morebitno nevarnost. Vem da bo mimo a vedno znova se ustrašim da bom spet padla noter. Morbit je res ta luna tako močna ...

[volkica]

AH PUNCE IN FANTJE... sem nova tukaj..sicer nimam potrjene diagnoze ..depresije ali kar koli drugega...vendar po simptomih sodec...nekaj je...zadnja leta sploh ne vidim smisla v nobeni stvari..sicer me imajo VSI za optimista in dobrovoljcka, ki vedno leta okol dobre volje, ampak je to sama fasada, ker ne maram govorit o sebi...o svojih obcutkih.v zivljenju sem dala marsikaj skoz...in to zelo hudih stvari in prezivela...ker sem kolkr tolko mocn karakter(vsaj bila) sem to "pogumno" prestajala in nekam je moralo udarit..pred 4 leti sem zbolela za sistemskim lupusom eritematozusom, za tiste, ki jim ni znano je to avtoimunska bolezen kjer moj imunski sistem napade svoje telo in tako unicuje organe(jetra, srce, ledvice, mozgane, pluca, kozo, sklepe..)skratka moje telo je alergicno na mene:S dobro tud to smo preziveli... z vec letnimi hudimi fizicnimi bolecinami, kemoterapijami(blagimi sicer) in jemanjem tablet zaradi katerih sem se zredila40 kg.je bilo tesko a niti priblizno ni bolelo kot druge izkusnje, ki sem jih morala prestati...zdaj pa se odtujitev mojga moza...obcutek ne ljubljenosti in zavracanja....to me je potisnilo pa na sam rob-ni hujsega kot to(vsaj meni) da oseba zarad katere si marsikaj prestal in bil pripravljen na vse...oseba ki je dejansko od mladih let s tabo, da ti obrne hrbet....ko ti je najhuje....in nemores nic naredit da bi bilo drugace.vem pametno razmisljanje bi bilo zacni na novo, pusti ga ampak ne gre.zalostno in sram me je a prvi ste ki vam priznam...celo na smrt razmisljam...nevem kaj se dogaja z mano..brezvoljna sem, pustila se sluzbo, po cel tedn ne grem iz stanovanja, sam takrat ko moram, anekoc sem veljala za glavnega zurista...kako se stvari menjajo...

[gani]

Vpv in tinkibinki16 !!

Tudi jaz sem mati 6 letne hčerke in tudi meni se je začelo nekako 1,5 leta po porodu. Depresija, anksiozne motnje, panični napadi....dvakrat v tem času sem že prenehala jemati AD -je, ker sem bila prav v redu, pa se mi je stanje čez pol leta ponovilo, tako da jih bom verjetno jemala še kar en lep čas...Mislila sem imeti še enega otroka..pa ne vem, če bi to vse skupaj samo še poslabšalo....kaj menite ostali
LP

[Spiderwoman]

Evo, jaz sem OK!

[gani]

Spiderwoman !!!

Recept bi prosili prav vsi tu na forumu, kako ti uspe živeti brez AD !!!!! Pa še povej mi prosim, koliko časa si brez njih !!!!! Kar tako naprej, lepo da je vsaj nekomu uspelu, to pomeni da se da !!!! LP

[tinkibinki16]

Ojla Gani,

Danes sem mal bolje. Hvala bogu. Jaz sem tudi o tem razmišljala. Sicer mam že dva otroka in zaenkrat še ne bi imela - mogoče čez nekaj časa. Uporabmo optimizrm: mogoče pa nam nov porod obrne proces na glavo in pozabmo na ankso in depro za vse večne čase