OKM in svojci

[zaskrbljenahci]

Zivjo,

Potrebujem nasvet. Moja mama ima hud okm. Večinoma gre za skrbi, da bi nekomu v preteklosti nekaj storila.
Sicer jemlje zdravila (Ad + rxulti), vendar zaenkrat ni izboljšav. Pred cca pol leta je bila v hudem stresu. Ves cas nas prosi za neka zagotovila, zakaj se nekaj je/ni zgodilo, vendar nic od tega ne zdrzi. Ko ji damo neko potrdilo, nekaj dni pomaga, nato zopet pride dvom… Na koncu je vse en velik dvom… nikakor se ne more prepricati, ali je kaj storila, ali ne. Najlazje si rece, da je, vendar potem tudi tistega ne more potrditi, in potem jo zre tudi to. Kar hudo… Vem, da ta nacin resevanja ni pravi, vendar od nas ves cas poskusa dobiti samo to… sploh ne vem vec, kako bi se lahko pomagali. Prosim za nasvet, kako si vi pomagate / pomagate svojim najdrazjim. Hvala

[Lost]

DA ADji primejo 90% je potrebno vsaj 1 - 2 meseca in takrat so nihanja normalna.
Vsekakor pa je pametno poiskati še pomoč psihoterapevta ki bo pomagal mami da se bo sama
naučila prepoznati OKM misli in jih ustrezno ustaviti ali preusmeriti ampak ne čez noč.

Tukaj je nekaj literature na temo OKM

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=88
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=105
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=89

[Nives]

Pozdravljeni!

Navadno je ta strah, da bi komu kaj naredili povezan z lastno potlaceno jezo. Ce se jeza ne sprejema in ne dovoli cutit, se v odnosih, ko je v resnici prisotna jeza, izrazi na nacin, kot je pri vasi mami. Ocitno mama delno zavestno/delno podzavestno predeluje neke dogodke iz preteklosti, ki jo tezijo.

Pri kakrsnikoli anksioznosti je zelo v pomoc psihoterapija. Terapevt z uporabnikom vzpostavi varen odnos, v katerem se lahko naslovi te pretekle dogodke, razmeji odgovornosti in predela lastna bolecina. Zelo pomembno je seveda tudi, da bo mama scasoma ozavestila potlacena custva in se naucila upravljati z njimi.

Svojci so navadno tezje v pomoc, ker problematike ne poznajo/razumejo najbolje. Anksioznemu v odnosih s svojci in sicer veliko pomeni obcutek sprejetosti in varnosti. Strokovno bo pa v pomoc lahko le terapevt.

Poskrbite pa seveda v tem casu tudi zase... gibanje, sproscanje, pogovori, razvedrilo. Tudi ce mama ne bo delezna terapevtskega zdravljenja, so ponavadi te epizode kratkotrajnejse (nekaj tednov, mesecev oz do pol leta), vendar so potem obicajne ponovitve.

Vso sreco!

[zaskrbljenahci]

Hvala vsem za odgovore.
V kolikšnem času pa ponavadi pomaga psihiterapija?

Hvala ☺️

[Nives]

Pomagati zacne zelo kmalu..

Ze to, da se lahko nekomu izpovemo, ki bi iskreno razumel, dal podporo in znal pomagati na bolje. Potem je pa zelo individualno. Kolikor hitro nekdo ozavesca sebe in si je tudi pripravljeni pomagati ter delati na spremembah.

V konkretnem primeru, da bi mama ozavestila vsa custva in obcutke, se naucila biti z njimi. Verjetno tudi bolj izrazila navzven. Kaksno zadevo predelala in se razmejila od drugih ljudi. Morda se kaj drugega.

Ponavadi je to vsaj nekaj let.

Koliko je pa mama stara? Predvsem mora ona sama biti za to.

[zaskrbljenahci]

Stara je 60… hvala za odgovor☺️

[Nives]

Osebno se mi ta leta ne zdijo prepozna za terapijo, je pa odvisno tudi od njenega sicersnjega stanja in njene zelje.

Odvisno je od torej od njene zelje in volje, vztrajnosti, moci in pogumu za soocenje s seboj in za vpeljavo konstruktivnejsega custveno-miselnega funkcioniranja.

Vsekakor je veliko bolj koristno, smiselno in lazje stopiti na pot in se spreminjati, kot trpeti ob motnji.

[zaskrbljenahci]

Hvala, se je naročila. Imam pa se eno vprasanje… ker se terapevta kar dolgo caka, kako si s temi vsiljivimi mislimi pomagati do takrat?
Hvala☺️

[Nives]

V prvi vrsti tako, da ne da kaj dosti na njih. Ce jim pripisuje veliko moc, potem se jih bolj ustrasi. In potem ko je strah, ce in kdaj spet pridejo, itd. Iz tega se potem ustvari nek zacaran krog.

Ce pomisli, da bi komu kaj naredila, to ne pomeni, da mu bo. Ta misel se zgodi samo iz enega zelo preprostega razloga: potlacena je jeza. In to se manifestira kar mimogrede potem v nekih trenutkih..

Naj tem mislim ne daje teze. Ce na njih ne bo reagirala, bodo zgubljale svojo moc.

Srecno

[zaskrbljenahci]

Hvala!