Ja, razumem.
Sem generacija, ki bo kmalu 50., zato tudi sama poznam razlike med obravnavo t.i. kliničnih psihologov, potem psihiatrov starega kova, pa v sedanjem času sodobnih pristopov in psihoterapevtov in psihologov in psihiatrov.
V sedanjem svetu je v ospredju opazovanje odzivov telesa, prej pač to ni bilo v ospredju.
Skratka, kot sem napisala; nobeno dolgotrajno in težko psihično stanje se ne pojavi, ker smo živeli sprejeto, srečno, s podporo, v zdravem okolju.
Ljudje, ki živijo v takem okolju so opolnomočeni in vsakršno težko preizkušnjo predelajo, ker imajo zdrave temelje.
Težje je še tistim, ki so živeli v prepričanju, iluziji, da so takšno okolje imeli in se upirajo resnici, ker je le-ta pretežka.
Verjamem pa, da boš gotovo komu pomagala na njegovi poti
