Epidemija duševnih stisk med mladimi

[Lost]

Strokovnjaki s področja duševnega zdravja opozarjajo, da bo epidemiji covida-19 sledila še epidemija duševnih motenj. Različne stiske in stresne položaje doživljamo vsi, v nekaterih primerih pa te prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč, v najhujših primerih tudi bolnišnično obravnavo. Med otroki in mladimi v zadnjem letu zaznavajo več anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in poskusov samomora. Postelj na kliničnih oddelkih otroške psihiatrije primanjkuje, čakalne dobe za klinične psihologe so še vedno predolge, otroci bolj kot prej iščejo odgovore in pomoč tudi v različnih svetovalnicah in na brezplačnih telefonskih številkah. Kaj se dogaja z otroki, mladimi in tudi študenti? Kako jim bomo pomagali? Se država sploh zaveda problema duševnih stisk in motenj otrok, ki imajo lahko dolgoročne posledice za dobrobit posameznikov in družbe v celoti? Odgovore išče voditeljica Špela Šebenik z gosti.

Gosti:
– Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
– dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana,
– Borče Micev, psihiater iz službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Ljubljana,
– dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani.

Preberi več na portalu >>>>

[Lost]

https://radioprvi.rtvslo.si/2021/09/intelekta-213/

Duševne stiske mladih z novim šolskim letom niso izginile
Še vedno primanjkuje tudi postelj na kliničnih oddelkih, kjer sprejemajo otroke in mlade z najhujšimi oblikami duševnih motenj

Na srečo se je šolsko leto začelo s poukom v šolah, za katere vsi verjamejo in si želijo, da bodo ostale odprte, ne glede na število novo okuženih s koronavirusom. Ali lahko torej zdaj, ko otroci in mladi hodijo v šole in vsaj za tiste najranljivejše predstavljajo močan varovalni dejavnik, duševne stiske otrok odmislimo? Se je njihovo počutje izboljšalo, stiske izginile? Lahko na številke, ki govorijo o lanskem 50-odstotnem porastu števila sprejetih mladih z anoreksijo in po poskusu samomora le na ljubljanski pediatrični kliniki, pozabimo? Ali pa boja s posledicami nenormalnega obdobja v življenju otrok in mladih še zdaleč ni konec – tudi za to, ker duševno zdravje mladih že pred letom 2019 ni bilo takšno, kot bi si ga želeli? Smo v teh zadnjih mesecih že zamudili kakšno priložnost za hitrejše odzivanje na duševne potrebe najmlajših generacij državljanov? Gostje Intelekte so bile jasne: duševne stiske in motnje ostajajo težava, ki se vleče že celo desetletje, Slovenija pa ima na tem področju velike zaostanke - pri oblikovanju mrež centrov za duševno zdravje, promociji preventivnih programov na vseh nivojih ter pri številu specialistov za področje otroške in mladostniške klinične psihologije ter psihiatrije ...

Gostje: Tjaša Bertoncelj iz ZPMS, vodja Tom telefona, telefona za otroke in mladostnike, dr. Melita Bokalič, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije na oddelku Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Bernarda Dobnik Renko, klinična psihologinja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Ajda Erjavec, predsednica združenja Šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad, in dr. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa MIRA z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.