Bilo je neke vroče avgustovske noči. Pregreto mesto je buhtelo v težki sopari, čakajoč na vsaj utrinek osvežilnega vetrca. Takrat se je zgodilo prvič.
Moj spanec je bil nenadoma prekinjen. Odprl sem oči in ugledal samo temo. Ulične svetilke so nekaj malega svetlobe metale skozi odprta okna spalnice, a v prostoru je nedvomno nadvladala črnina. Čutil sem, da se nekaj dogaja. V meni. Ni me zbudil neznan zvok, ni me zbudila Ona, ki je popolnoma spokojno spala ob meni, niso me zbudile neprijetne sanje.
Preberite več na portalu --->>
