Melita!
Jaz ti vsekakor priporočam, da se skupine udeležiš. Sprašuješ glede osebnih izkušenj.
Sicer je splošno prepričanje psihiatrov im marsikaterih terapevtov, da je daleč najboljša terapija za OKM ravno KVT terapija. Mislim, da jo ti izvajaš. Sem vesela, da pri tebi deluje.
Pri meni ŽAL ni. In še pri marsikateremu drugemu tudi ne. Moje izkušnje so take, da s KVT tehnikami (če jih lahko izvajaš) samo izboljšuješ način življenja, omiliš obsesije in kompulzije. Lahko jih za določen čas tudi popolnoma izničiš. Ampak vzroki za OKM žal ostanejo in lahko čez čas izbruhnejo spet na dan. Mogoče se OKM pokaže v kakšni drugi obliki.
Zato je s tega vidika zelo pomembna psihoanaliza, ki bazira na pogovoru in odkrivanju vzrokov ter preseganjem le teh. Je pa te vrsta terapije bolj na dolgi rok.
To je zgolj moje mnenje in to so moje izkušnje. Zelo sem namreč vesela za vse tiste, ki vam je s KVT uspelo zaživeti...
O ostalem glede skupine sem pa že pisala, in sicer nekaj časa nazaj v temi Terapevtska skupina za osebe z OKM.
Bom kar kopirala zapis in mogoče še kaj dopolnila, ker je od tega zapisa minilo že kar nekaj časa in verjetno se je od takrat tudi marsikaj spremenilo ~ na bolje.
Jaz hodim na prvo terapevtsko skupino že od vsega začetka. Vsi v skupini smo v tem času zelo napredovali. Ker pa se držim pravila zaupnosti, bom napisala samo glede sebe.
Tisti, ki me poznate, veste, da je bila moja pot iskanja zelo dolga in zelo mučna...
Jaz osebno potrebujem zdravila, psihoterapijo in skupinsko psihoanalizo. Zelo sem hvaležna dr. Dernovškovi, da mi je postavila pravo diagnozo in takrat se je zdravljenje šele dobro začelo. Zelo sem hvaležna tudi Lauri Tratnik ~ moji prvi psihoterapevtki, s katero sva naredili prve korake. S tem najinim sodelovanjem sem si zopet pridobila samozavest nazaj. To vedo vsi, ki so me poznali že od prej. In prišla sem do zelo pomembnih uvidov.
Sem pa mnenja, da je izredno dobra kombinacija ~ kombinacija zdravil (za tiste, ki jih potrebujemo in za tiste, ki šele začenjajo in bodo zdravila sčasoma opustili) psihoterapije in skupinske terapije. Seveda ne gre posploševati. Pišem pač v svojem imenu in v imenu še nekaterih, ki imajo podobno izkušnjo.
Tukaj bi pa rada omenila še pomembnost skupinsko psihoterapije. Na individualni psihoterapiji se pač dela individualno. Kar je sicer zelo v redu, ker določenih vsebin verjetno ne moremo in ne želimo predelovati na skupini pred drugimi udeleženci. Oziroma bi bilo pretežko. Vsaj na začetku...
Je pa vseeno zelo dobrodošlo tudi sodelovanje na skupini, kjer lahko z zrcaljenjem dobimo marsikateri uvid v situacijo. Tukaj gre le za interakcijo in hkrati skupino, ki nam predstavlja varnost. V bistvu se v skupini tudi učimo bolj zdravih odzivov. Stvari, ki se jih prej nismo upali izraziti zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, sedaj v skupini začenjamo izražati. Tam si namreč upamo. In potem začenjamo to prenašati v vsakdanje življenje.
Skupina je zaprtega tipa. Vsak posameznik govori točno tisto kar želi. Če sploh želi govoriti. Nikogar se v nič ne sili. Je pa tako, da tudi tisti, ki na začetku niso nič govorili, sedaj že govorijo in to z veseljem.
Moje izkušnja je pa taka, da vsak teden nekaj novega spoznam. In sicer tudi o področjih, o katerih nisem spregovorila na skupini. V bistvu se mi je to dogajalo tudi že pri Lauri Tratnik in sem vesela, da se to nadaljuje. V tem obdobju sem marsikaj ozavestila. Brez skupine bi verjetno vse to trajalo dalj časa.
Septembra 2014 pa je začela delovati še druga skupina za OKM. Najprej sta jo vodila Urška Battelino in Tadej Oražem. Naslednje leto je vodenje prevzel Tadej Oražem. Pridružila pa se nam je tudi odlična terapevtka Sandra Naka, ki pa je po enem letu zaradi pomanjkanja časa žal morala zapustiti skupino. Sedaj pa to skupino vodi samo Tadej Oražem. Ampak skupina ni več samo za osebe z OKM, ampak tudi za oseb z drugimi motnjami.
Meni se je življenje spet vrnilo na stare tirnice. Sedaj spet živim tako kot sem živela pred drugim izbruhom simptomatike. Oziroma živim še bolje, ker sem v tem obdobju naredila tudi par popravkov glede mojih odzivov in glede moje osebnosti.
Sama sem v vseh teh letih ogromno naredila. Napredovala sem zelo. In se tudi z lastno izkušnjo prepričala, da se z odkrivanjem tančič lahko pride do vzroka, do bistva. Takrat pa se delo šele prične. Mi pa ni žal. Ker vidim, da sem na pravi poti. Ko enkrat greš po pravi poti, veš, da je to res tisto pravo. Ker vidiš, da se zadeve začenjajo razreševati...
Včasih je tako delo boleče, ampak se splača!
Res je sicer, da eno moje področje (moje čiščenje) še ni tako kot bi moralo biti in bi si jaz želela, ampak, ker delam na tem, vem, da bo tudi na tem področju enkrat bolje.
Želela sem malo več napisati, da bi opogumila tiste, ki si še ne upate narediti tega koraka, ampak razmišljate o tem.
Urška Battelino je krasna oseba in zelo strokovna.
Na koncu bi se pa res rada še enkrat zahvalila dr. Dernovškovi, Maji Valič, Urški Battelino, Ani Matijevič, Tadeju Oražmu, Sandri Naka, Lei, moji prvi terapevtki Lauri Tratnik ter vsem ostalim.
Hvala tudi društvu DAM ter Inštitutu Karakter.
P.S. Maja Novakov je bila enkrat prisotna tudi na naši OKM skupini in si je ogledala naš način dela. Meni se je zdela OK.
