zginevanje

[annia]

Pozdravljeni,
Že pred nekaj leti sem imela težave z depresijo in aksioznostjo. Sedaj pa so se začele ponovno pojavljati, predvsem anksioznost. Sprva le v trgovskih centrih, avtobusu itd. potem pa se je stopnjevalo do te mere, da me je bilo strah kamorkoli it, doma pa me je tudi bilo strah. Nikjer se nisem več počutila dobro. En čas sm mislila, da bo že minilo, pa je bilo le slabše, zato mi je psihiatrinja predpisala Zoloft, ki sem ga začela že jemat, vendar se tudi tega zelo bojim, ker sem s prvimi adji imela velike težave v začetku – nisem spala, jedla, še bolj se mi je mešalo.. cel dan tuhtam samo o tem kdaj me bo kaj prijelo in če me ne bo sedaj, da me bo potem ko bom povečala količino. Sedaj samo čakam kdaj bo minil mesec, da se bo stanje kaj izboljšalo, ker se mi ne da več niti živeti s tem stalnim strahom.
Pišem predvsem zato, ker se mi je zadnje dneve pojavil ful čuden, grozen strah, za vsako besedo tuhtam a sm to rekla, al sem si samo mislila.. sploh ne morm več komunicirat z drugimi, ker enostavno za vsako besedo razmišljam, a govorim al si le mislim. 
Poleg tega imam občutek, da sm tudi ko sm v družbi sama.. kot en duh tam.. grozno mi je.. potem pa začnem razmišljat a je lahko tako hudo samo zaradi tesnobe?  ima kdo podobne izkušnje?

[987]

Dobrodošla na forum.

Kot vidim se ti to ne dogaja prvič. Imaš že nekaj izkušenj. Tokrat se je stvar samo malo zavrtila v drugo smer. Enkrat si že imela slabe izkušnje z ADji, vendar to ne pomeni, da bo tokrat enako. Poskušaj čim manj razmišljati o stranskih učinkih. Običajno je hajhuje v prvih tednih, potem pa stranski učinki v večji meri izvenijo. Ta čas pa je treba nekako prestati, za boljši jutri.

...grozen strah, za vsako besedo tuhtam a sm to rekla, al sem si samo mislila...ne morm več komunicirat z drugimi...

To je lahko tudi stranski učinek ADjev. Ne vem. Lahko bi tudi rekel, da preveč živiš in deluješ v svojih mislih, tako da ti manj kapacitete ostane za zunanje dražljaje. Strahci imamo zelo veliko opraviti s se boj. Ne me narobe razumeti. Tudi sam sem imel in občasno še imam ta problem. Pri meni je bilo to bolj izrazito v obliki, da čez nekaj minut ali pa tudi dnevu nisem vedel ali sem nekaj res rekel ali pa naredil....ali pa sem samo razmišljal o tem. To zna biti zelo moteče, ker ne veš več kaj je res. Potem začneš preverjati. Druge ni. Vem pa, da zna biti strašno moteče in da te stvar še bolj izolira. Počasi gre stvar na boljše, čeprav se mi občasno še zmeraj zgodi.

...občutek...v družbi sama.. kot en duh tam.. ...lahko...samo zaradi tesnobe?

Si kar uganila. V situaciji si tako anksiozna, da se totalno zatopiš v svoje misli in sebe. V resnici registriraš vso okolico, vendar možgani ne zmorejo vsega sprocesirati. To povzroči, da se nezavedno začneš izolirati, prevzameš pasivno funkcijo v socialnih situcijah... Vse skupaj pa pripelje do tega, da se začneš počutiti, da ne pašeš tja zraven...da si duh... No, jaz sem dobesedno po nekaj časa kar prevzel to nase, tako da se danes trudim, da čim manj izpadam.

Poglej samo vztrajati moraš in se boriti. Software se da z nekaj dela na sebi popraviti. Ne vem iz kje si, vendar bi bilo mogoče pametno, da se udeležiš skupine za samopomoč (LJ, CE, KR, KP) ali bowlinga (LJ). Zelo priporočljivo je, da si najdeš dobro psihoterapijo.

DRŽI SE

[poletje]

Pozdravljena Annia

Sem tudi sama imela podobne težave, neprijetne misli, ko sem samo sebe morala večkrat čekirati.
Zelo mi je pomagala (mi še  ) skupina za samopomoč. Najdemo se podobni in izmenjamo si izkušnje, recepte za boljše počutje in je potem takšne muke dosti lažje prenašat. To ti zelo priporočam.

Pišem predvsem zato, ker se mi je zadnje dneve pojavil ful čuden, grozen strah, za vsako besedo tuhtam a sm to rekla, al sem si samo mislila.. sploh ne morm več komunicirat z drugimi, ker enostavno za vsako besedo razmišljam, a govorim al si le mislim. 

Poznam ta feeling, ki nikakor ni prijeten. Takrat skušam ne toliko razmišljat o teh mislih, preusmerim jih, si najdem nekaj drugega o čemer razmišljam.

Je pa tako da strahci pridejo in odidejo, pa ... jovo na novo. Sama veš kako je.  Ampak se mi zdi, da jih zadnje čase lažje obvladujem, jih bolj razumem. Če pa je kdaj bolj zoprno, si pomagam s polovičko pomirjevala.


Vse bo dobro.
Pošiljam ti enega , da te varuje in da moč.