osamljenost

[Tayana]

Osamljenosti nisem poznala, dokler otroci niso odšli od doma. Ko pa se je to zgodilo, mi je bilo obupno. Stanovanje je bilo prazno, jaz pa popolnoma sama v njem. Le ponoči je moj mož dihal poleg mene. Bila sem vsa srečna, ko me je sin po letu dni odsotnosti prišel z ženo prosit, ali lahko stanuje v eni od naših sob. Čeprav je to pomenilo stanovanjsko utesnjenost, sem se njegove vrnitve zelo razveselila.

Sem pa vse zakonsko življenje pogrešala ob sebi moža. Vedno sva se videla samo ob kosilu in ponoči, kasneje pa še to ne. Veliko je tudi službeno v tujini. Zdaj pa si nisem več na jasnem, ali si sploh še želim, da bi bil doma. Se mi zdi, da mi je lepše, ko sem sama, ker lahko delam, kar hočem, po drugi strani pa sanjam o ljubeznivem in uglajenem možu, ki bi bil moj prijatelj, s katerim bi se pogovarjala, z njim kam šla in podobno. Tako pa živim sama in se nimam s kom za pogovarjati. Sin in snaha sta pretežno v svoji sobi. V stanovanju je od jutra do večera tišina kot v grobu.

[Starlight]

tatyana te popolnoma razumem,..hudo je k si necesa zelo zelis..potem pa ko to imas pa te kar utesnjuje,...
zato sm jst se vedno raje samska,..zaenkrat...ker me vsaka pretirana blizina ze utesnjuje,..pase mi da si sama planiram zadeve kot meni pasejo,..a vendar,..pogresam blizino,..predvsem ponoci,..
ko sva sla z bivsim fantom narazen sem se kar nekaj casa tolazila s tem, da sem si na njegovo stran postelje nalozila vse mozne deke, povstre, kovtre, samo da sm imela obcutek da nekdo lezi ob meni,...
vem da se slisi cudno,..ampak pomaga,...

[viktorija]

Tudi jaz imam prijateljice, ampak se še vedno čutim osamljeno. Le kadar sem s prijateljem se dobro počutim  LP OLJA

jaz sem se še s fantom včasih počutila osamljeno

[Dečko]

Tudi jaz imam prijateljice, ampak se še vedno čutim osamljeno. Le kadar sem s prijateljem se dobro počutim  LP OLJA

jaz sem se še s fantom včasih počutila osamljeno

Jaz pa s punco nikoli! 

[scorpion]

Čew je zdrav človek osamljen si pišče družbo..in en visi le na enem čoveku brez katerga ne more dihati...

Če se nevrotik počuti osamljenega pa mu velikokrat družba ne paše...se med njimi počuti še bolj osamljenega...ponavadi se prilepi na enega človeka..partnerja, otroka...

[Anakonda]

Trenutno sem sama sebe obsodila na osamo, ker nisem več zmogla odnosov niti s tistimi parimi ljudmi, s katerimi sem imela stik zadnje čase, ker so se le ti najbolj vrteli okrog moje težave. Ker še vedno ne znam prav prositi za pomoč in jo sprejeti, mi je slednje že tako predstavljalo problem, na koncu pa sem ponovno občitala na zaključku, da ljudje ne zmorejo pomoči in da jih to preveč obremenjuje, zaradi česar sem se umaknila. Seveda se počutim bedno, vsak dan je eno golo životarjenje od jutra do večera, a enostavno se mi zdi, da v stanju kot sem, ne morem imeti odnosov, ker se počutim kot breme.

[OLJA]

Včasih ima človek trenutke ko ima občutek da je sam, da se nihče zanj ne zmeni , da si vsem v napoto, da te nihče ne mara. Pokličeš prijatelje , pa nimajo časa. Potem si še bolj osamljen. Jaz se velikokrat
spopadam s takimi občutki.  To se ne da opisati kaj človek čuti. Potem grem raje  med ljudi pa čeprav na sprehod, ampak ne v samoto ampak nekje po mestu in si ogledujem izložbe, ljudi da ne razmišljam preveč. Ja osamljenost zelo boli.   OLJA

[pupika]

nazadnje sem se počutila osamljeno, ko sem imela najhujšo depresivno krizo, kar je hvalabogu že nekaj časa nazaj
ko sem se začela zdravit za depro sem spoznala, da si moram pomagati sama, saj mi niti tablete niti zdravniki, ne bodo pomagali, če ne bom tudi sama nekaj spremenila
in nekako sem spoznala, da sem v največji meri sama kriva za moja razpoloženja. da sem jaz tista, ki se odločim ali bom gledala na svet in dogajanje okoli sebe črno ali barvno. odločila sem se za barve.
težko je spreminjati naučene vzorce razmišljanja in reagiranja, ampak se da!
kar nekaj vzponov in padcev je za menoj. sem pa zadovoljna sama s seboj in napredkom, in ker sem postala bolj odprta in zadovoljna, se je moj krog prijateljev razširil.
in včasih si prav zaželim, da me kak dan ne bi nobeden poklical, da bi imela svoj mir. kajti tudi ko sem sama, se ne počutim osamljeno ampak uživam v samoti in miru, ter se posvetim aktivnostim, ki me veselijo, ali pa preprosto lenarim.

[Sinuska]

kako hecno.
ko sem jaz v fazi nedruženja, mi gredo vsi na živce. pa hoče ena kolegica me peljat ven, pa se mi enostavno ne da poslušat njenega kokodakanja. raje sem za računalnikom. morda celo kaj pospravim doma.

po treh dneh pa le ugotovim, da je fajn it v trgovino. potem pa... kot da se zbudim. ampak mi tisto mirovanje čist ustreza. takrat. po premiku pa ugotovim, da je bilo škoda časa, da je svet pravzaprav fajn. potem se pa spet zaprem v stanovanje. in tako kolobarim.