FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
torek, 10. november 2026 ura: 11:08


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Rabim pomoč???  (Prebrano 3384 krat)
skrivnostnapunca
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 219


« dne:: ponedeljek, 11. november 2013 ura: 00:59 »

Zmanjševala sem CIPRALEX, iz 5 mg sem razmaknila na polovičke, piše, da pri stranskih učinkih je možno, da ti kakšna žila poči, meni se je pa zgodilo tako, ko sem šla na wc , se mi je pojavila kri pri blatu ni bilo veliko ampak sem se vstrašila, 2 sem šla na wc je bilo blato v redu , tretjič pa spet samo zelo malo. Imam probleme z prebavo in začel me je boleti trebuh, ko sem zmanjševala iz 10 mg na 5 mg nisem imela problemov , pojavile pa so se pri zmanjševanju 5 mg na dve polovičke.
Imam probleme z prebavo, pa me zanima kaj mislite, da je kri povzročil cipralex? stranski ućinki, je kdo imel kaj podobnega, hvala. Sem se ful vstrašila, moram reči , da ni bilo tako veliko krvi na začetku in naslednjič sploh ni bilo več potem danes pa spet ampak polovico manj.
« Zadnje urejanje: ponedeljek, 11. november 2013 ura: 01:03 od skrivnostnapunca » Prijavljen
skrivnostnapunca
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 219


« Odgovori #1 dne:: ponedeljek, 11. november 2013 ura: 02:30 »

Sem dala v iskalnik kri v blatu mi je vrglo nekaj stvari ven...

Pozdravljena DeeDee

Naj se sliši še tako smešno ampak tvoj post me je kr mal pomiril oziroma spodbude, ki so jih prispevali naši sotrpini.., še pred 10timi min sem tudi jaz imel črno luknjo v glavi, pa sem se pri branju tehle postov kr mal pomiru....

Z nasveti bom bolj škrt, ker o AD-jih ne vem dosti... , mi je pa poznano to kako brez njih priti na zeleno vejo, o žerečem želodcu pa sam tole: poznam drisko.., kri na blatu, potne roke.., tresajoče roke.., izguba koncentracije.., črne misli...., trenutno imam pa samo en problem in to je , da ne morem delati in tudi to bo v ponedeljek čisto drugače!

Želodček boš pozdravila z pravilno prehrano, poskusi odklopit meso in podobne težke svinjarije
, ki jih tako radi mečemo vase...., včasih želodec peče zaradi glave in obratno.., pozdravi želoček pa bo mogoče v ponedeljek tudi glava drugač funkcijonirala.., v treh dneh ko je fraj se lahko sestaviš, SEM PREPRIČAN, JS SE BOM ! Pa se tipkamo v pondeljek in se smajimo kako enostavno je šlo.

Želim ti vse dobro in u akcijo... pozdravček beli
Prijavljen
skrivnostnapunca
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 219


« Odgovori #2 dne:: ponedeljek, 11. november 2013 ura: 02:42 »

tko, da sem se malo pomirila če je imel kdo enake stranske k je zmanjševal.
Prijavljen
lunica
gost
« Odgovori #3 dne:: sreda, 13. november 2013 ura: 21:46 »

Pozdravljena skrivnostnapunca!

Dobro bi bilo,če bi želela kaj več napisat o prekinitvi .Jaz sem jemala cipralex 14 mesecev s tem,da sem ga sedem mesecev jemala redno 10 mg dnevno potem pa sva z tedanjim psihijatrom prišla do točke,ko mi je predlagal,da bi lahko nehala in odločila sem se za postopno zmanjševanje.Npr. 14 dni polovičko vsak dan,kasneje pa 3x na teden polovičko skratka vse skupaj je bilo odvajalnega obdobja približno 7 mesecev in se mi je tako zdelo čisto v redu in nisem res na srečo imela nobenih stranskih učinkov.Je pa potrebno vedet,da AD ji ne bodo rešili naših težav v celoti ampak bomo morali to storit sami oz.pomočjo psihoterapije in psihiatra.Želim pa ti vse dobro in ostani pogumna in predvsem brez strahov  Wink
Prijavljen
skrivnostnapunca
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 219


« Odgovori #4 dne:: ponedeljek, 18. november 2013 ura: 06:21 »

Pozdravljena skrivnostnapunca!

Dobro bi bilo,če bi želela kaj več napisat o prekinitvi .Jaz sem jemala cipralex 14 mesecev s tem,da sem ga sedem mesecev jemala redno 10 mg dnevno potem pa sva z tedanjim psihijatrom prišla do točke,ko mi je predlagal,da bi lahko nehala in odločila sem se za postopno zmanjševanje.Npr. 14 dni polovičko vsak dan,kasneje pa 3x na teden polovičko skratka vse skupaj je bilo odvajalnega obdobja približno 7 mesecev in se mi je tako zdelo čisto v redu in nisem res na srečo imela nobenih stranskih učinkov.Je pa potrebno vedet,da AD ji ne bodo rešili naših težav v celoti ampak bomo morali to storit sami oz.pomočjo psihoterapije in psihiatra.Želim pa ti vse dobro in ostani pogumna in predvsem brez strahov  Wink

Zdravo, sry , ker nisem nič pisala, tko zamenjala sem dan in noč, in sem ponoči bila budna, podnevi sem pa spala, cela zbrka, zdaj sem v 3 dneh uredila to spanje, drugače sem veliko boljše, ko grem ven ampak še vedno ostajam na 5 mg Ciprelexsa, sem rekla, da bom malo počakala, k še nisem popolnoma v redu, ko pa bom se bom pa spravila čisto prekinit antidepresive, tko, da prime gre ful počas.

Začela sem jemati antidepresive takoj po novem letu (lanskoleto) zdej približno 11 mesecev ne vem točno tam nekje. imam še pri sebi dve tablice tablet. Predvidevam, da bom to porabila in bila potem lahko brez.
Prijavljen
skrivnostnapunca
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 219


« Odgovori #5 dne:: ponedeljek, 18. november 2013 ura: 06:26 »

Sem imela pa skoz z prebavo narobe, ko sem dala polovičko na več koščkov tko, da sem zamaknila približno na pol urce , en delček tistega 5 mg polovice sem vzela in potem čez pol urce še drugi del. Tko, da sem zdej v redu z prebavo, k imam zamik na pol urce mogoče malo manj 20 minutk. Samo bom pa porabila še te dve ploščice, ki jih imam, bom malo dalj časa jedla pa prekinila.

Tko sem se odločila.
Prijavljen
skrivnostnapunca
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 219


« Odgovori #6 dne:: ponedeljek, 18. november 2013 ura: 06:35 »

Ostajam na 5 mg z zamikom  sesmejem sesmejem sesmejem
Prijavljen
skrivnostnapunca
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 219


« Odgovori #7 dne:: četrtek, 28. november 2013 ura: 15:13 »

Na vse moči se trudim, da kaj naredim, živim skupaj z partnerjem in je kar nekaj časa trajalo, da se navadim, zelo me podpira stoji ob strani ampak tudi on včasih izgubi živce okoli mene, sprejme, da ne morem delati tako kot prej, da stvari še vedno ne morem naredit ampak zaradi službe in obveznosti, ki jo ima je siten , zaspan, zmatran. Tu sem še jaz, k bi mu morala pomagati. Zelo se trudim po najboljših močeh, da mu čim več pomagam ampak sem utrujena, zmatrana, zaspim in se naspim in zbudim in ni ne vem kakšne razlike, še vedno sem zmatrana, včasih se spravim kaj naredit ampak še vedno ne gre.

Ne vem kako naj razvedrim partnerja, kaj bo on moral naredit, da se izbremeni. Imava samo eno službo, k nama daje kruh in s to plačo živiva skupi.

Moja depresija približno traja eno leto in imam zelo slabo vest , ker ne morem več pomagat, nenehno iščem rešitve , kje bi lahko kakšen evro zaslužila, da bi vsaj malo pripomogla nama, pa se zavedam, da je tisto kar dobim le drobiž, da ne bi mogla s tem živeti in se mi zdi , da pomagam premalo, vedno imam občutek krivde saj se trudim preveč, tako se trudim, ko se lotim neke stvari potem vidim , da ni nikoli dovolj dobro, da naredim zelo malo, trudim se po cele dneve , ko res nič ne gre sem grozno vznemirjena in zmatrana ampak še vedno vztrajam, kot, da bi lahko porabila še zadnje moči k so mi ostale.

Kako naj sprejmem to bolezen in sebe v tem obdobju??Se mi zdi, da nisem nič koristna, da pol premalo naredim, da naredim zlo malo. Po eni strani pa se zavedam kako se trudim pa enostavno ne morem več, včasih res obupam, se pojavijo kakšne slabe stvari in problemi k jih bi morala rešiti pa sem še bolj živčna, ker me vedno skrbi.

Ko kaj delam se ne osredotočim in včasih pozabljam stvari, delam škodo. Naprimer šla sem v trgovino pozabila denar celih 4 evre ali pa so mi padli kje ven, počutim se zelo slabo, ker poleg tega, da se trudim, delam napake, sem odsotna in pozabljam in bojim se, da naredim kakšno grozno zadevo, ker sem včasih čisto odsotna. Sram me je , nisem niti povedala fantu za denar.
Sploh če kaj delam nisem poleg z glavo , kje drugje in potem ne vem kaj naredim. Zavedam se, da imam depresijo samo preveč voliva na moja dejanja. Poskušam se izogibati , ker naprimer če naredim neko grozno napako , me lahko zaznamuje za celo življenje. ne vem kaj naj naredim poskušam se tolažiti, da sem zdaj bolana, da ne morem, da nisem kriva.

Ampak me je res sram, počutim se zelo krivo če ne naredim prav, kako naj prenašam moje napake.
« Zadnje urejanje: četrtek, 28. november 2013 ura: 15:29 od skrivnostnapunca » Prijavljen
DeeDee
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 19



« Odgovori #8 dne:: sobota, 14. december 2013 ura: 23:27 »

pozdravljena

heh, brskam malo po forumu in naletim na tale tvoj post, začnem brati in ... prva stvar, ki mi je padla na pamet je: wtf, a sem to jaz napisala??? a je možno?? ne ni možno, sej ni moj nick?? a je prišlo do kake zmede pa so se posti pomešal?? Huh?

z depresijo se spopadam več kot 15 let, zadnji dve leti sem se šele začela zdraviti. živim s partnerjem, ki je brez službe in jaz živim oba.

razumem, kako ti je. počutiš se slabo, ker tvoje telo ne funkcionira, ker se ti zdi da bi morala narediti več, vedno je prisoten ta občutek krivde.
prvo in najbolj pomembno je: sprejmi se tudi ti. ne tretiraj se kot breme in naj te ne bo sram!!!  Smiley
to da se zavedaš svoje bolezni in da jemlješ zdravila (ali si morda prenehala?), je odličen korak! mogoče bi bil drugi korak k vprašanju kaj v tem stanju narediti lahko ta, da bi se pridružila kakšni skupini za samopomoč - ugotovitev in pogovor z ljudmi, ki vedo kaj preživljaš delajo čudeže. če ti cipralex ne ustreza prosi za zamenjavo.

ne razmišljaj o tem ali kaj narediš prav ali narobe, ker je takšno razmišljanje nesmiselno in od njega nimaš nič Smiley

tudi moj fant izgubi živce. ker pozabljam, vse pozabim! odsotna sem, štorasta, nekoncentrirana, utrujena, vse me boli itd itd  ne ampak trudim se, da mu dopovem, da delam največ kot lahko zmorem. da to ne pomeni, da sem neumna ali da mi je vseeno. počnita stvari skupaj, vzpodbujajta se, namenita si prijazne tople ljubeče besede. pogovarjaj se z njim, povej mu kako se počutiš, česa se bojiš. ne beži v samoto in v skrivanje svojega počutja.

draga skrivnostnapunca - nič čakat in ne boj se!!! Čas je za akcijo  oki

močnejša si, kot si misliš rozicodam objem rozicodam



« Zadnje urejanje: sobota, 14. december 2013 ura: 23:30 od DeeDee » Prijavljen

Yesterday is history, Tomorrow is a mystery, Today is a gift, that is why it is called the present.
skrivnostnapunca
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 219


« Odgovori #9 dne:: petek, 20. december 2013 ura: 06:49 »

pozdravljena

heh, brskam malo po forumu in naletim na tale tvoj post, začnem brati in ... prva stvar, ki mi je padla na pamet je: wtf, a sem to jaz napisala??? a je možno?? ne ni možno, sej ni moj nick?? a je prišlo do kake zmede pa so se posti pomešal?? Huh?

z depresijo se spopadam več kot 15 let, zadnji dve leti sem se šele začela zdraviti. živim s partnerjem, ki je brez službe in jaz živim oba.

razumem, kako ti je. počutiš se slabo, ker tvoje telo ne funkcionira, ker se ti zdi da bi morala narediti več, vedno je prisoten ta občutek krivde.
prvo in najbolj pomembno je: sprejmi se tudi ti. ne tretiraj se kot breme in naj te ne bo sram!!!  Smiley
to da se zavedaš svoje bolezni in da jemlješ zdravila (ali si morda prenehala?), je odličen korak! mogoče bi bil drugi korak k vprašanju kaj v tem stanju narediti lahko ta, da bi se pridružila kakšni skupini za samopomoč - ugotovitev in pogovor z ljudmi, ki vedo kaj preživljaš delajo čudeže. če ti cipralex ne ustreza prosi za zamenjavo.

ne razmišljaj o tem ali kaj narediš prav ali narobe, ker je takšno razmišljanje nesmiselno in od njega nimaš nič Smiley

tudi moj fant izgubi živce. ker pozabljam, vse pozabim! odsotna sem, štorasta, nekoncentrirana, utrujena, vse me boli itd itd  ne ampak trudim se, da mu dopovem, da delam največ kot lahko zmorem. da to ne pomeni, da sem neumna ali da mi je vseeno. počnita stvari skupaj, vzpodbujajta se, namenita si prijazne tople ljubeče besede. pogovarjaj se z njim, povej mu kako se počutiš, česa se bojiš. ne beži v samoto in v skrivanje svojega počutja.

draga skrivnostnapunca - nič čakat in ne boj se!!! Čas je za akcijo  oki

močnejša si, kot si misliš rozicodam objem rozicodam





Hvala, prav tako se počutim kot si rekla, si res super, ker skrbiš za oba dva z eno službo, ker meni ne bi uspelo. Včasih se počutim krivo samo sem začela malo razumeti, da ne morem na silo.
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.046 sekundah z 19 povpraševanji.