tesnoba

[Oksana]

Pozdravljeni.

Že nekaj časa prebiram forum in sem se odločila da končno pišem. Sedem let je kar se zdravim zaradi MOM in občasnih psihoz kar pa je posledica travm iz otroštva. ne vem kje naj začnem saj me je strah pisati. Že zelo dolgo imam občutek, da samo stojim na mestu. dogaja se mi, da se začnem sestavljati psihično in že mislim, da bo bolje, nato pa ponovno padem in v vseh teh letih nisem dejansko ničesar dosegla. bila sem tudi večkrat hospitalizirana ampak.. Sedaj pa me je spet že nekaj tednov počasi obdajala tesnoba in imam občutek, da ne bom zdržala več saj me vse boli najtežje je pa ker sem sama in težko se sploh česarkoli lotim. ubija me in bojim se, da se mi bo utrgalo. včeraj sem po dolgem času imela panični napad, že nekaj dni nič ne jem in samo še kadim in razmišljam. vedno težje grem ven, saj imam stalno občutek, da se bo kaj zgodilo. Hkrati pa se mi zdi kot daj sem daleč stran, moje telo pa vodi robot.
se opravičujem, ker sem tako zmedeno napisala, nisem ravno za to. toliko stvari mi gre po glavi , da sem zelo težko sploh kaj zbrala skupaj.

[zverca87]

Oksana, dobrodošla med nami. Vsi imamo takšne in drugačne težave. Tu smo da bi eden drugemu pomagali, si zaupali stvari.

[Morana]

Pozz
Nič ni zmedeno, te čisto razumem. Vsekakor je bolje, če lahko s kom to deliš. Mar ni lažje, ko si napisala te vrstice. Sam sem imel par dni nazaj tak napad tesnobe, ma me je nekakšna stiska zagrabila, ne znam dobro povedati. Sem mislil, da je to že za mano, da sem zdrav Pa sem zbral pogum nekaj napisal in se počasi pobiram. Vsekakor nisi sama, včasih je topla beseda, razumevanje več vredno kot obisk pri terapevtu.  Pa še zastonj je 

Ne daj se, fajt