Strah pred avtoritetami, ki to niso!

[Silvo Malek]

 :)Da, v tem pogledu se res sam sebi smilim! Sva se s terapevtom dotaknila tudi te teme:strah me je povedat nekaterim ljudem, ki jih, pa ne vem  zakaj, čutim kot avtoriteto, kot nadrejene, kot simbiotsko mater ali očeta  take ljudi. Ne povem enostavne želje, npr.zdaj, ko sem s sestrično pri njenem ljubimcu, kjer mi je sicer lepo, a bi rad ostal še kak teden pri njej na Ptuju v sobici, ki je v Mariboru, kjer sicer živim, nimam. Občutek imam, kot da me bo, če povem kaj in kako pred takimi ljudmi mislim, da bom tepen, čisto po staroveško, po otroško, da bo bolelo. Takih ljudi, ki jih na tak način doživljam, je kar nekaj, pa imam 59 let! Nisva še s terapevtom razrešila te teme. V grlu v takih primerih čutim vozel. Zanima me, je še kdo s takimi težavami, zato tako širok opis. Hvala za vsako besedo! Ptuju, da bi rad še kak teden ostal, da mi je tu, kjer sem trenutno lepo, a že pogređam

[higeja]

Zdravo Silvo:)

Najprej ti naj povem, da te zelo občudujem in spoštujem. Moja mami ima 53 let in pravi, da je na terapije zanjo brezveze hoditi, ker se ne da nič spremeniti in ker se več ne splača. Mene srce boli ob tem, ko to izjavlja, saj vem, da bi ji lahko bilo veliko lepše in lažje če bi na terapije dejansko šla...zato velik poklon  zate, ki to sebi privoščiš in tako lepo skrbiš zase...

In ja, problem ki ga imaš ti, imam tudi jaz. Tudi jaz določene ljudi doživljam kot avtoriteto ob katerih se počutim zelo nemočna, kot otrok, kot da me bodo kregali, če jih ne bom ubogala oz. če jih bom kaj prosila. Brala sem, da vedno v življenju igramo vloge, včasih vloge odrsalih, ob nekaterih osebah pa še vedno reagiramo kot otroci...jaz pri sebi opažam, da reagiram kot otrok ob osebah, ki imajo višjo izobrazbo kot jaz, ali ki imajo stvari ki jih jaz nimam, pa bi si jih želela. Izobrazba mi v mojem življenju tudi veliko pomeni, pa potem tako reagiram verjetno zaradi tega.

Ne vem kako bi lahko to popravila, ampak vem da so letošnje leto delavnice Vera vase od Alenke Rebule narejene na to temo in se jih bom udeležila, saj sem prepričana da mi bodo pomagale. Drugače pa mislim, da bi morala morda sama sebi zagotoviti tisto kar sem dela šibko pred drugimi, da bi se lahko počutila močnejšo...ali pa preprosto sprejeti, da nimam vsega v življenju kar si želim...ne vem, če se tebi porodi še kakšna zamisel, mi kar napiši, bom vesela vsakršnega nasveta 

[Silvo Malek]

Hvala za tako lep in iskren odgovor! Ne vem, takole pod večer se me je hotelo, da dodam, deprasto, prepadno razpoloženje, ampak vsaj take besede in pojmi me spet dvignejo. Moji tu se zgubljajo v cenenem shoe-oddaji Gostilna, in ne vidijo, da beže v nek quasi-instant svet, ki ga ni, mi pa se vsak po svoje borimo, da z nogami, z otipom začutimo toplo jesensko zemljico, ko zadiši radič, ko zavonjajo gobe, ko šumi listje z ddreves in pod nogami! Hvala!