POMOČ :(

[Nina]

Dobro jutro:)

Pišem, ker nevem kako se pomiriti...

moja situacija je čudna in sploh nevem pravzaprav če sem anksiozna al se mi bo zmešalo!

2 meseca nazaj sem imela nekako 10dnevno anksiozno počutje ( zvijal v želodcu, omotica, slabost- nič nism jedla, strah me je blo kaj se dogaja, jok) umes sm mela tut en mini panični napad, misla sm da mi bo neki v glavi počl in bom umrla...

no sm šla k zdravnici- vse v redu.... strah je pa še vedno ostal- postala sm brezvolje, žalostna, ker sm skos razmišlala kaj to je, kaj mi hoče telo povedati (da bom umrla?)

no in to je potem ponehal (telesni simptomi) in ravno zaradi tega nevem, če sm anskiozna... saj ne čutim več telesnih simptomov, tudi ne iščem kaj bi lahko z mano bilo - nimam strahu da sem bolana oz. da je kej z menoj narobe. ( čeprav  preteklosti zaradi pritiska v glavi in šumenja v ušesih sem bila prepričana da mam možganski tumor, al pa da mi bo neki počl v glavi) potem se je to uredilo, ker sm prebrala, da je to tenzijski glavobol, ki izhaja iz moje težave z vratno hrbtenico+ imam ga le takrat ko razmišlam, da ga nimam )

No in lih to mi je čudno, nisem več vsa boga,brez telesnih zbadanj,špikanj itd... ampak razmišljanje!!!!! in to me ubija. najprej sm mela obdobje k sm se na smrt bala, da postanem depresivna- res vsako minuto sm razmišlala, pa sej nism depresivna, potem obdobje k sm se bala da se mi bo od razmišljanja samo še o tem zmešalo, in bom nora, zdej zadne 10dni pa najhujša bojazen, da bom umrla povezano je z mojim občutkom, kot da sanjam, k me niti ne mot oz. ga odmislm, samo potem pa to moje razmišljanje!!!! zakaj ne morm bit samo kul:( no in potem se seveda začnem sprašvt, kaj če se mi zdi kot da sanjam, zato ker bom kmalu umrla? in seveda gre na net mau napisat o tem in preberm, da je en skos govorila, da bo kmal umrla- šla je do zdravnikov pa nč niso najdl, in pol ji je odpovedalo srce. NO in me od ponoč celo noč grab panika, nč nism spala, kaj če umrem!!!? no in ta občutek nemoči, k nč nemorm narest, k nevem zakaj si to delam..preveč razmišlam- in me pol do takih groznih stvari prpele, k pa itak nebojo šle vn iz glave!!! nevem nikol se nism toooook bala nevem, a je to povezan, ker je blo to leto grozno... umru je nš sosed k je biu ful prjazn, potem od ene znanke mami, pa od dveh dobrih prjatlc mamici mata raka. aja pa še maja enkrat je umrla bivša sošolka, k se sicr nismo razumele, ampak je blo useen ful grozn ( na pogrebu sm misla da bom skupi padla ampak na srečo nism)

no in zdej me zanima, če ma kdo podobne izkušnje? če ne doživla anksioznosti na "telesni" ravni pa iskanju bolezni ampak bl s takimi stvarmi kot jst ( STRAH vseh treh stvari)?? Prosim za kakršenkoli nasvet, ker nevem več kaj je z mano pa mojimi možgani!!!

[urssska]

Nina, glavni simptom anksioznosti je, verjameš al ne, anksioznost (strah, tesnoba)    

Pri generalizirani anksiozni motnji človek ne omedleva, dovolj je, da si stalno, al pa večino časa, zaskrbljen in prestrašen. Največkrat ljudje z generalizirano anksiozno motnjo skrbijo zaradi denarja ali zdravja. In se hkrati zavedajo, da je strah petiran ali neutemeljen.

Anksioznost je lahko tudi simptom depresije (omenjaš žalost in brezvoljnost), vsekakor pojdi k zdravniku.

Aja, ne skrbi, ne bo se ti zmešalo.

[Nina]

hvala za odgovor   jap sm že tok prebrala o vsem tem, da mam že kr vse...tut znakov k jih nimam jih mam   najhujš je k se že dobr počutm, ampak mam ta en občutek, da je neki narobe   pa zjutri se zbudim živčna, in me stisne k pomislm na čist navadno stvar- oči je že pokonc jst pa še spim, sestra gre v trgovino?!?!    nevem kako se lahko use obrne v 2 mesich...sploh nism več jst, skos neki slabga pričakujm

[Maycha]

Pozdravljena, Nina,

nisi sama. Zelo dobro sem se prepoznala v tvojem zapisu. Predvsem glede tistega o strahu pred tumorjem in pritisku v glavi.  Jaz imam že več let tenzijske glavobole, že leta 2005 so mi slikali glavo in je bilo vse bp.

Prav tako sem šla pred kratkim na specialističen pregled za oči in je tudi vse ok. Na ORL me zdravnica niti ni hotela več dati, ker trdi, da je pri meni zagotovo vse psihogeno. Najhuje je, ko venomer pri sebi najdemo nek simptom, ki v nas izzove strah in vprašanja tipa "Kaj pa če...".

Imela sem tudi zelo močen strah, da se mi bo zmešalo, kar se mi je nenehno pojavljalo v glavo v obliki vsiljenih misli. Ampak so me strokovne osebe (psihiatrinja, psihoterapevtka) toliko pomirile, da se to ne more zgoditi, ker imam čisto drugo diagnozo kot osebe, ki resnično nimajo stika z realnostjo. Zato bodi brez skrbi tudi ti.

Me pa nekaj zanima. Kako občutiš te tenzijske glavobole? Bi lahko morda malo podrobneje opisala občutke? Jaz imam pritisk za očmi, zgoraj med očmi v nosnem korenu; tudi v ušesih mi pogosto poka, ko pogoltnem slino, pritisk je tudi v sencah in pogosto tudi nekje v predelu žrela. Neprijetno, zelo. A imaš takrat tudi tak čuden občutek, ko hodiš? Kot da bi imela težko glavo in kot da si rahlo nestabilna?

Hvala za morebitne info, deljene z menoj.  Drži se in le pogumno 

[Nina]

hej hoj

No potem miljontisočposto ni nč narobe stabo! Jst sicer nism šla na slikanje, samo na odvzem krvi, ker mam pritisk v glavi že najmanj 8 let pa sm še vedno živa verjetno je pa pri men to povezan tut s skoliozo na vratni hrbtenici, kar naj bi posledično sprožil tenzijske glavobole

Jst se ne bojim bolezni, oz. vem da nisem telesno bolna jst se bolj bojim, moje psihe in nenehnega premlevanja kaj če bo kej narobe... ampak sm se že zelo popravla, ker si sploh ne pustim razmišlat o takih stvareh... učeri sm šla na tekmo od prjatla in je blo use kul nevem čudn mi je, da se mi je use to zgodil ko sm nehala kadit, in sm šla brt po forumih od prenehanja kajenja in je še veliiiik primerov, k so taki paniki postal....nevem a naj začnem nazaj kadit al kaj

drgač pa ja oprosti, pritisk v glavi... pr men je tko da me stiska uzadi al pa na sencah, pr nosu ( oz. med očmi) pa tko pritiska kot da bi mi utripal v glavi.... začne se pa tko kot neho vibriranje v moji glavi in učasih lahko tut kr slišm pa tut šumii mi v ušesih možno, da mam tut tinitus al kako se že napiše ampak narobe ni NČ, to je samo v naših glavah!! in itak takoj pomilemo na najslabš ( jst na tumor al pa da mi bo kej počlo v glavi)  pa k mam to ubistvu ne pustim, da mi pride do živga ampak si dam na glas tv in itak not padm pa pozabm...če pa bi razmišlala one, neki ni uredu bi pa paničn napad doživela

lej kok sm jst pomirjena pa je več verjetnosti da je z mano kej narobe, ker nism bla na nobenem slikanju tko da stabo MILJON posto ni

[jasa]

pozdravljena
Ne veš kako te razumem draga Nina tud jaz se stalni "ubadam " s temi mislimi kaj pa če ....sem bolana kaj pa če ....potem se nenkako skuliram pa spet isto isto ne znam se rešit tega
Poleg tega pa en kup telesnih simptomov ki me morijo trenutno najbolj nočno potenje blago ampak je in se vedno ustrašim in spet razmišjlam o bolezni
A  ješ AD

[Nina]

   joj a ni to naporno? te misliii, sploh se neznam sprostit... en trnutk si rečm, fak čutm da neki ni uredu, kaj ta tesnoba pomen, a bom umrla? pol čez sekundo pa se sama seb smejm, da je use uredu, da ne smem sploh razmišlat o tem in da je use kul
ah nočno potenje, to mam jst že od nekdaj...al pa k se zbudim ponoč in začnem razmišlat use možno, učasih že samo če nebom mogla zaspat nazaj pa sm že čist mokra ampak tko kot se znamo prpravt do tega razmišlanja se sigurno lahko tut odvadmo!
ne ne jem nobenih zdravil, sm bla pri zdravnici pa mi je rekla, da sm malenkost anksiozna ampak, da mi ne bo nč dajala... nimam nobene diagnoze tut,če sm res anksiozna...tko da nevem...tok sm že prebrala o vsem tem, da mam že vse

[jasa]

 :)ja res je zelo naporno ... ista sem kot ti en trenutek sem ok pol spet
jaz sem pa tri dni nazaj začela z ad in sicer Proxat zdaj sem na 1/4 tabletke upam da čimprej kej prime.
Jaz se kr v eno stvar upiknem in začnem razmišlat in potem je konec imam vsako stvar ko si namislim.Pred nekaj dnevi sem si namislila to nočno potenje in rak na dojki tako in zdaj se potim ponoči ( ko se zbudim sem rahlo prepotena včasih cela včasim pod vratom kakor je ) in to me spravlja ob pamet ker me je že vnaprej strah .Sicer pa tud slabo spim že neki časa , zelo težko zaspim in se velikokrat na noč zbudim-potna
Sam tole ko ti praviš bi blo pa faj kakega psihiatra obiskat za kak pogovor veš ni nič strašnega jaz sem že hodila k psihiatru od leta 2009 do leta 2011 tak da sem bla čist kul... ampak zadja jovo na novo na žalost 
lep dan ti želim 

[Nina]

no sej ista zgodba, samo da se ti bojiš telesnih bolezni jst pa nevem česa samo un občutek skos, da je neki narobe, k te stisne v želodcu pa nemorš vedt a bo res kej groznga, al je res samo psiha
ker jst sm telesno uredu, me nč ne zvija v želodcu, se mi ne vrti, samo negativnim mislim ni nikol konca...čeprou pou dneva sm panična, druga polovica pa čist kul, stara Nina
kaj misliš da mam? GAM? al bi me mogl zravn še zvijat v želodcu pa bit žiučna? jst res nevem, jst sm tak panik
ja sej sm si rekla...zdej sm mela težko obdobje za sabo...in sm veeeeeeeeliko bolš kot 2mesca nazaj...počakala bom do 17.9 da bojo 3 mesci in če bom tkrt še taka, bom ukrepala naprej

[Jokasmoka]

Ta bočutek da sanjaš je najbrž derealizacija, ko se ti zdi da se ne zavedaš vsega okol sebe ... take občutke mam jst redno ... sej počas se navadiš Pa to da na netu gledaš kaj vse je narobe s tabo oziroma kakšne bolezni maš, svetujem ti da nehaš s tem  jst sm tud to počel, vsak dan gledu kaj je narobe z mano, vsaka najmanjša stvar me je zmotila in sm šu na net pogledat kaj bi to lahko blo (vse od raka do odpovedi ledvic, jetr, raznoraznih tumorjev, popuščanje srca in ne vem še kaj) najbolš boš nardila če greš do osebne zdravnice, da opraviš vse teste (krvna slika, ekg, ščitnični hormni .. ) tko boš mal pomirjena, pol nej te pa napoti do psihologa ... od tle naprej bo vrjetn šlo sam še na boljše

[Nina]

hmm...samo kaj če pa jst vem da sm zdrava, oz. ne iščem nobenih bolezni....mene ne skrbi zdravje, jst sm nevem kako bi rekla psihični hipohonder....ker jst se sekeram najprej obdobje, sm se na smrt bala da bom depresivna postala, potem da se mi bo zmešal potem pa da če bom umrla   kaj pa to pomen? a sm edina tuki k se tega bojim?

[bikica66]

Nina nisi edina,ki se boji norosti,depresije,smrti.
Vsi tukaj gor se bojimo vseh teh naštetih stvari .
Treba bo obiskat strokovnjaka in se z njim v miru pogovorit

lp

[spejsi]

Pozdravljene

Jaz se tudi najdem v vaših besedah in pripovedih. Mene že en teden spremlja vsiljena misel, da se mi bo zmešalo in bom pristala v Idriji. Grozen občutek, ki pride kot strela z jasnega. 
Sem na Cipramilu (7 tednov na celi tbl) in zadnji teden se mi strah, nemir, panični napadi, anksioznost ponavljajo vsak dan. Ponoči sploh ne spim, oz. se neprestano zbujam, danes spet bedim že od 3:30 naprej.

Nina, ne vem kaj bi ti rekla. Mogoče, da greš še 1x do psihiatra i mu poveš, to kar si tu nam in skupaj poiščeta odgovor.

Punce, držte se!