Kaj storiti, če kemiji/tabletam ne zaupaš (ker navsezadnje ne rešijo problema), psihiatrom pa ne zaupaš preveč oz. sploh?
Glede na to, da tablete (AD-je) tako ali tako že jemlješ, bi ti jaz položila na srce, da jim daj možnost in zaupaj, da ti lahko pomagajo, ker nekatere probleme pa vendarle lahko rešijo. Ne pri vseh ljudeh in morda tudi ne za vedno, ampak še vedno bolje kot nič. Jaz sem ena tistih, ki so jim prav AD-ji pomagali iz najhujšega. Pri meni so pregnali tudi hudo nespečnost. Že po parih mesecih sem imela bistveno več energije, samozaupanja in veselja do življenja. Tudi družinski odnosi so se izboljšali. Še razmišljam bistveno lažje kot prej, ko sem se včasih počutila dobesedno kot kos svinca na dnu svinčeno sivega oceana.
To je značilno za depresijo, da človek postane pasiven in da se izolira od drugih, kar celotno situacijo samo še poslabšuje. Z boljšim počutjem zaradi AD-jev pa se vrne tudi želja po druženju in drugih aktivnostih, ki so ti v veselje in ki še dodatno prispevajo k boljšemu počutju. Tako se trend obrne. In potem je vse lažje. Mogoče tudi iskanje družbe in službe ... (Čeprav, to slednje je danes resnično težko.)
Glede na to, da psihiatrom oz. psihoterapevtom ne zaupaš, sotrpinom pa, bi bilo mogoče fajn, da se pridružiš kakšni DAM-ovi skupini za samopomoč. Ker že to, da odprto spregovoriš o svojih problemih in vidiš, da te drugi razumejo in sprejemajo, lahko prinese ogromno olajšanje. Pa še kakšen zares koristen nasvet lahko dobiš. In daš. Tudi to, da s svojimi izkušnjami pomagaš drugim, lahko deluje zelo zdravilno.
Samo ne obupat! Vse se lahko še spremeni. Držim pesti zate.
