strah pred požiranjem

[barbara]

Pozdravljeni,

ima kdo od vas strah pred požiranjem? Se je komu že zataknil kakšen košček hrane? Meni se je pred leti solata, takrat sem imela kar 2 meseca težave s požiranjem, od takrat previdno jem, ampak očitno ne dovolj previdno, saj se mi je danes zjutraj pri zajtrku zataknil kos klobase ali njenega olupka, saj niti ne vem prav. Od takrat čutim, da imam to v grlu na levi strani. Mislite, da je možno, da se zadušiš na tak način? Je lahko sploh nek tujek dalj časa v grlu? Jedla sem po tistem še drugi hrano, ker sem mislila, da bom s tem spravila dol tisti košček ampak ni uspelo.

[Toja]

Barbara...ne moreš se zadušit, ker imaš to v grlu in iz grla gre v požiralnik...sapnik je pa vzporedno,
morda sploh nimaš ničesar več ampak samo občutek...je pa super, če poješ suh kruh...

[barbara]

sej sem vse jedla že ... od suhega kruha, pol sem jedla hamburger, pomfri vse ... to je blo okol 8h zjutraj, toti čudn občutek sem dobila pa komaj nekaj ur kasneje, tak da mi je vse skup čudno. kaj pa če je v požiralniku? to občutim tukaj ko je mandelj, vidim pa nič nena, kašljala tudi nisem. torej je možno, da ostane tudi več dni tam ne? ampak ne more bit pa nič

[Toja]

Barbara, vem kakšen je občutek...zelo rado se to zgodi, če ješ fižolo in se ti olupek zatakne
za mandelj, tako kot praviš...zelo neprijetno...žgečka, predvsem pa nas dela nervozne
in prestrašene...poskušaj odmislit.... nič ne more bit narobe...

Ps: poskusi z grgranjem kakšne tekočine (vode), morda se ti spere ven...

[barbara]

jap, saj mogoče mam samo tak občutek. baje se ribja kost razgradi (ostale ne), mogoče se bi lahko tudi tak olupek, kaj te vem ..

[LostOneFuture]

barbara a je kaj boljše?

strahu pred požiranjem ne poznam, poznam pa zelo dobro strah pred bruhanjem

meni se je tudi že večkrat zataknilo, ravno včeraj mi je zastala jušna kroglica v žrelu in šele enkrat ponoči sem nehala tisto tiščanje, praskanje čutit v žrelo, se je očitno končno odluščilo iz zlezlo dol. Včasih se mi je celo zdelo kot da se mi je nekaj zataknilo med nosno votlino in grlom. Pomagaš si lahko s kašljem, grglanjem in pomaga tudi ( vsaj meni) z velikimi požirki vode ( taki požirki ko hočeš na enkrat veliko spit in komaj pogoltneš...)

[nageljček]

Tudi jaz sem imela strah pred požiranjem in strah pred tem, da bi mi zaletelo in prav tako moja mami....to so simptomi depresije. Ko izzveni depresja, se tudi to več ne pojavlja...

[barbara]

Pozdravljeni,

hvala vsem za odgovore. Ja, zdaj ne čutim več tega praskanja oz. pač občutka, da je nekaj not. Vprašanje, če je sploh kaj ostalo not, lahko da je res bil občutek ali pa je bilo kaj not pa je šlo dol. Nekdo je rekel, da se zdravemu človeku to res skoraj ne more zgodit, da bi se zadušil, razen če bi vdihnil hrano ali pa res velik kos pojedel. Ja, finta je, da sem jaz imela že prej te težave, misli vsake toliko se ponavljajo in to ravno takrat, ko sem v depresiji :/ to ni normalno, resne vem no ... zelo počasi se trudim jest pa skos imam v glavi, da moram pazit. Kaj si nor, to nenehno živciranje za vse. Kaj mislite, da se brez tablet ne da odpravit teh težav? Pa jaz sem tudi malo hipohonder, ker me je nenehno strah bolezni. Kaj ima kateri tudi težave z omotico pa valovanjem pod nogami? Pa mogoče refluksom ? To je b lahko bilo od anksioznosti itd. ne?

[metu]

Pozdravljena barbara!

Tudi jaz sem imela strah pred požiranjem. Še danes je ves čas rahlo prisoten, vendar sem se ga po svoje navadila in sedaj živim z njim.
V obdobju življenja, ko se mi je zaradi prenizke teže zelo poslabšal imunski sistem, sem začela dobivati dolgotrajne razjede v ustih, vedno na isti točki desne strani jezika. Posledično na desno stran nisem žvečila. Problem se je pojavil, ko so razjede šle, jaz pa še vedno nisem žvečila na desno stran, kot da bi še vedno bile. Nekega dne sem si rekla "Ne znam več žvečiti na desno stran!!" in izjava je postala največja resnica mojega življenja. Od takrat naprej sem vedno manj žvečila na desni strani, kasneje še na celotno čeljust in vedno bolj sem paničarila glede tega. Vrhunec je bil, ko sem jedla (požirala) samo od določene do določene ure (to je bilo ponavadi od 15. - 19. ure), potem pa do 15. ure naslednjega dne nisem niti sline več niti enkrat pogoltnila. Do danes so se stvari toliko umirile, da lahko bolj ali manj normalno funkcioniram v družbi. Sem poročena in hodim v službo... Kljub vsemu je strah vedno z mano. Bolj ali manj ga imam okročenega, čeprav včasih mi pa še vedno uide izpod kontrole. Verjamem, da bo z leti tega vedno manj.

Zakaj se je vse to začelo dogajati je dolga zgodba, ki mi še danes ni čisto jasna... Tudi kako se je vse skupaj umirilo je dolga zgodba...

Ne skrbi, vsako stvar se da premagati, sploh pa ob pogovoru z ljudmi na tem forumu, ki so doživeli in preživeli že marsikaj...

[barbara]

Ojej, groza :/ kaj bi mi lahko prosim napisala kako se je vse to umirilo, lahkot udi kako se je zaćelo. lahko zs. rabim nek pogovoro. čisto sem out od vsega že ... službe ne dobim, grdo me gledjao starši od mojega, ker nimam službe pa kr se devam pri diplomski (jaz pa mam probleme sama s sabo pa nimam niti volje naret ker tak službe ne bo) ... pa še fant pa vse skup ...

[nutela]

Počasi...vse bo...

[metu]

Barbara, kot prvo moraš zdaj gledati nase.
Meni se je vse skupaj začelo, ko sem dobila odpor do faksa (podiplomski študij). Res se mi je začel upirati, ker sem se celo življenje samo učila in nisem imela socialnega življenja. Nisem živela svojega življenja, ampak mamino. Po drugi strani pa je bila poleg mojega odpora tu še mami s svojimi pričakovanji. Da naredim faks je bila njena največja želja. In tako sem se 2 leti mučila in študirala kljub največemu odporu. Šlo je vedno težje. Vedno manj sem hodila na predavanja, vedno manj sem se učila in vrhunec je bil, ko celo leto nisem stopila niti iz stanovanja, tisto leto se tudi nisem niti enkrat stuširala. V tem obdobju sem zaradi depresije stalno samo jedla in se preveč zredila za moje pojme, zato sem začela hujšati in shujšala sem toliko, da sem popolnoma imunsko oslabela in začela dobivati razjede na jeziku. V zvezi s požiranjem in žvečenjem imajo moje misli kar nekaj zgodovine. Prve segajo v čas osnovne šole, ko sem en dan na bazenu pomislila na besede učiteljice biologije, da se prebava začne že v ustih. Takrat sem začela prežvekovati hrano. To ni trajalo dolgo časa. Do srednje šole so te misli potihnile, potem se je pa v 2. letniku srednje šole spet začelo in stopnjevalo. Eno sirovo žemljo sem recimo prežvekovala celo uro. Prežvekovanje je bilo enkrat močneje prisotno, enkrat šibkeje, stalno pa po malo. No in ko so se začele razjede, so moje misli čisto ponorele. "Če dolgo ne bom žvečila na desno stran, tam ne bom več znala žvečiti!" Te misli so seveda absurdne! Zakaj sem verjela tem absurdnim mislim, je zanimivo vprašanje, na katerega ne vem točnega odgovora. Vem samo, da takrat ni bilo več prostora za mami in njena pričakovanja! Takrat je bilo prostora samo zame, za moj strah in moje misli! Mislim, da je bila to obrambna reakcija moje psihe pred mami, ki si je prisvojila moje življenje. Na nek način sem si s tem vzela svoje življenje nazaj!
Do te stopnje ni nujno, da boš ti prišla. Moraš pa ukrepati! Koliko velik odpor imaš do študija? Če ni prevelik, bi se jaz zdaj na tvojem mestu osredotočila na študij! Če te to s požiranjem ovira pri študiju, bi šla na tvojem mestu k psihoterapevtu, kjer te bo naučil, kako kontrolirati te misli. Jaz sem hodila k Alenki Rant v zdravstvenem domu na Jesenicah, kjer mi je pomagala s kognitivno vedenjsko terapijo. Pred Alenko Rant sem bila sicer tudi hospitalizirana v Psihiatrični kliniki v Ljubljani za tri mesece na oddelku za nevroze, kjer smo se v skupini pogovarjali o svojim problemih. Mene je tja poslala osebna zdravnica, ker je menila, da imam motnje hranjenja, ker tako ne morem jesti in ker sem tako suha. Je bila pa moja situacija zelo resna in mislim da tvoja ni tako resna ter da bodo zadostovali pogovori s psihoterapevtom. Pri Alenki Rant sem dobila tudi antidepresive, ki so mi zelo pomagali umiriti.
V istem času, ko sem začela hoditi k Alenki Rant, sem začela tudi z zaposlitveno rehabilitacijo preko zavoda Jelša. O zaposlitveni rehabilitaciji sem govorila že na tej temi: http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,14080.0.html. Enkrat takrat sem spoznala tudi sedanjega moža.
In ob pogovorih z Alenko, zaposlitveni rehabilitaciji ter spoznavanjem z mojim sedanjim možem ter ob jemanju AD-jev, je strah pred požiranjem začel izzvenevati. Žvečiti še vedno ne znam, vendar me ni več tako strah. Skoraj nič več!

V glavnem! Zdaj si ti pomembna! Mlada si še in prihodnost lahko sama oblikuješ, saj še ni določena. Seveda ob pomoči, če sama ne zmoreš. Obrni se k ljudem, ki te bodo podpirali in razumeli ter ti pomagali. Ne oziraj se na tiste, ki govorijo čez tebe. Te ne razumejo. Ne vejo, čez kakšno stisko greš.
Jaz sem mislila, da bom večno živela zaprta za štirimi stenami odvisna od svojih staršev brez partnerja in svoje družine. Tudi jaz sem izgubila upanje v prihodnost. Pa sem se motila! Prihodnost je bila zame in tudi zate je!!!

Vse dobro in oglasi se še kaj 

[Lira]

Takrat je bilo prostora samo zame, za moj strah in moje misli! Mislim, da je bila to obrambna reakcija moje psihe pred mami, ki si je prisvojila moje življenje. Na nek način sem si s tem vzela svoje življenje nazaj!

Metu, objem. Tako zelo razumem tole. In vsaka čast, kako dolgo pot si že naredila. 


Drugače me pa tele vajine težave s prisilnimi mislimi v zvezi s požiranjem in žvečenjem nekoliko spominjajo na Janjine simptome OKM. Tudi njej je uspelo, da kljub vsemu živi in uživa življenje:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,15293.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,9326.msg270290.html#msg270290

[barbara]

Sušer, hvala za odgovore in linke. Zadnje čase opažam tudi, da me peče zgaga,to čutim v želodcu in grlu, kot da bi jedla npr. neko pekočo hrano. Upam, da je temu kriv stres in da ni kaj hujšega, kaka bolezen. Ima kdo težave z zgago?

[eya]

Tudi okvara vratne hrbtenice lahko povzroči težave s požiranjem..

[barbara]

Hvala za odgovore. Med tem časom sem malo odmislila na težave, šla tudi na morje, kjer se je pa vse še okrepilo :/ Se vam tudi to dogaja, da se vse okrepi, ko ste stran od doma? V glavnem ... težave s požiranjem še kar trajajo ... v bistvu me ni strah jest mehke hrane, kruh ali pa meso pa ful. Pri mesu in kruhu imam problem, ker mislim, da mi bo ostalo v požiralniku, tukaj ko je vdolbinica med ključnicama. Ste imeli podobne težave? Bom pa šla vseeno na pregled na ORL, ker me skrbi, da je kaj narobe. Včasih me tudi peče zgaga, tako da mislim, da je lahko vzrok refluks, upam da je samo to ali pa psiha, ker zdaj me je strah raka, hiatalne kile,, slabe mišice požiralnika, v glavem vsega samo se mi zdi čudno, ker se mi ne zgodi vedno to... recimo zjutraj sem jedla kruh ... vse ok... sem ga jedla pred eno uro pa se mi je spet kao zataknilo v tej vdolbinici in pol mam občutek kot da me nekdo okrog vrat drži ... nato sem šla jest čokolino pa je se lepo dol šlo, tako da mislim, da noter ni nič ostalo, baje se tudi sproži refleks bruhanja, če bi kaj bilo v požiralniku, je res to?

[lucki men]

premikaj glavo počasi proti nebu nato proti tlom in si sprsti masirajsprednji ,levi in desni strani vratu lahko uporabljaš tudi olje za masaže-sivkino ali kako drugo olje ki sprošča mišice in odpravlja krče,to lahko počneš večkrat na dan