jaz se tudi včasih to sprašujem, samo opažam, da vse redkeje
pridejo pa obdobja, ko je hudo. samo ti iz lastnih izkušenj povem, da se da marsikaj naredit - predvsem s samodejavnostjo, pomaga ti pa lahko psihoterapija in sprememba življenjskega sloga. AD-ji po moje zdravijo predvsem simptome, ampak so včasih primerni - nikakor pa ne kot prva linija zdravljenja. Pa prehranski dodatki oz. zdrava prehrana se po moje preveč zapostavljajo.
Kakorkoli, če res čisto na kratko opišem svojo zgodbo: imam socialno fobijo in še eno specifično fobijo (mel sem pa še dost simptomov, ki spadajo pod različne motnje, ampak to po moje ni tako važno), ki sta bili svojčas tako hudi, da nisem hodil v šolo dlje časa, sedaj pa dokaj normalno živim (študiram), čeprav moram še veliko postoriti. med drugim sem pri svojih 22 letih pred kratkih prvič povabil punco na pijačo v živo (prej sem to delal preko neta
, itak da ni blo nekih uspehov) in taki dogodki mi vplivajo optimizem za naprej. sedaj je pa tudi vreme tako, da me čist zdepresira, samo se probam zamotit z drugimi zadevami, pa nekako gre. včasih sem bil vsakodnevno depresiven, vem, da sem prihajal iz šole in sem se vsak dan zjokal in se spraševal, kaj je narobe z mano itd. sedaj opažam, da je to zelo redko, včasih bi se celo rad zjokal, ker je tako katarzičen občutek, ampak ne gre (ja vem, ironično) ... včasih mam pa tak dan, da bi se najrajši ubil. samo če je to samo en dan, potem skušam analizirati vzroke - zadnjič sem bil na primer tako depresiven, ko sem imel mačka po alkoholu. in sem se odločil, da ne bom več pil alkohola več kot 1-2 merici. pa recimo take zadeve kot je spanje moram še porihtat - to vse vpliva na počutje in na to se psihiatri/psihoterapevti premalo osredotočajo. res pa je, da je to vse lahko samo simptom - recimo depresija v srednji šoli je bila pri meni simptom socialne fobije in socialne izolacije.
no, zdaj grem pa spat, ne da se mi več razmišljat, lahko še kaj napišem, če te konkretno zanima.
