|
pika89
gost
|
 |
« dne:: četrtek, 21. februar 2013 ura: 13:34 » |
|
Moja zgodba je sledeča.
Pri štirinajstih letih sem odšla od doma in potem do konca srednje šole živela v stanovanjski skupini, za kar lahko sedaj rečem da so bila najbolša leta do sedaj.
Res da sem v tistem času večkrat "delala" samomor, vendar nikoli s 100% namenom umreti, ampak sem bolj iskala pozornost. Nekaj časa sem hodila tudi k psihologinji, vendar mi to ni kaj dosti pomagalo.
Počasi sem se nekako sama izkopala iz tega težkega obdobja po odhodu od doma, in tudi malenkost izboljšala odnos s starši. Potem pa sem morala skupino zapustiti, saj sem že dosegla zgornjo mejo starosti.
In nato je šlo vse samo še navzdol. Živim sama v stanovanju, s finančno podporo očeta in babice, faksa še vedno nisem končala, službe ne dobim, pravega prijatelja imam samo enega, spet sem se zaprla vase, nekako sploh nimam volje do ničesar z izjemo redkih dni ko sem čisto ok.... Poleg tega sem še pred osmimi meseci začela dobivati kar hude tesnobne in panične napade-najbolj na avtobusih in trgovinah....To sem sedaj sama nekako omilila, z delom na sebi in nadzorovanju misli, ampak se mi te občutki počasi spet vračajo.
Ne vem kaj naj naredim, prebrala sem že ogromno knjig in forumov, za nekaj časa mi uspe da se sama spravim nazaj k sebi, ampak hitro spet padem nazaj....
Hvaležna bom vsakega nasveta, in hvala že vnaprej vsakemu ki je pripravljen svetovati!
|
