Obsedenost s čistočo in redom

[seu]

Tole bom kar sem napisala, saj verjetno spet pretiravam, ampak vseeno.

Dogaja se mi, da sem totalno obsedena z redom in da je vse vedno v vsakem trenutku čisto in pospravljeno. To izgleda nekako takole, da vsak dan (trenutno živim v hiši pri starših) čistim wc školjko, ogledala v kopalnici, menjam brisače, operem vse, kar je umazanega, ker ne zdržim, če je 1 cunja umazana (umazano zame pomeni nošeno 1 dan), zbrišem prah v vsaki sobi, odnesem smeti iz vsake sobe ven in jih razsortiram ter odnesem na odlagališče, posesam celo hišo, pomijem vso posodo v kuhinji, ne prenesem, če je posoda v napol polnem pomivalnem stroju, raje jo umijem, kot da tam stoji, ko operem vse, takoj posušim in zlikam. Vse mora biti na svojem mestu vedno, če nekdo pusti kozarec v koritu, ga takoj pomijem in pospravim, če je 1 smet v košu, jo takoj odnesem ven itd.

Na koncu pa še pomijem tla v celi hiši, prezračim in prižgem dišeče sveče. Od neprestanega čiščenja imam žulje na rokah in vse popraskano.

Če bi živela sama, bi si verjetno na sedežno dala polivinilaste prevleke in jih vsak dan menjala.

:S

A je to še normalno?

Drugače pa se tuširam 3 krat na dan - zjutraj, čez dan (včasih celo 2krat) in zvečer, zobe umivam 3 krat, preoblečem se 2 krat (majice), ne prenesem, če je karkoli umazanega ali neurejenega. Oblačila hranim doma v kufru, ker me je strah, da se bo drugače na njih nabral prah. Vse stvari imam na točno določenem mestu, če gre nekdo brskat po mojih stvareh, sem totalno živčna.

Kako naj se rešim tega, da moram imeti vse pospravljeno in tako, kot jaz želim? Problem je tudi, ker ne morem biti 1 uro pri miru, recimo da bi gledala tv ali sedela za mizo, skoz moram pospravljati ali kaj urejati.

[nayaa]

ne spoznam se kaj dosti na to..ampak mislim da to že meji na motnjo, glede na to da imaš roke že čist boge od pospravljanja.
tudi sama sem imela nekaj časa v glavi da moram roke umivat po vsem kar sem prijela, in ko sem šla z avtobusa takoj razkužila roke ker sem se bala da dobim hiv...ja...sedaj je ta misel minila imam spet nekaj drugega v glavi. pojdi do svojega zdravnika pa mu povej, lahko da te bo poslal naprej k specialistu , ni pa to nič takšnega, nas je velik k imamo takšne in drugačne probleme, sama imam vsiljivke, čakam novembra grem na prvi pregled
drži se 

[Janja]

Seu, živjo.

Ker ne spremljam več redno foruma, ne poznam tvoje zgodbe v detajle. Lahko pa ti napišem samo to, da gre za motnjo.

Ker nisem diagnostik, se posvetuj s primernim strokovnjakom. Lahko pa si prebereš še povezavo, ki ti jo bom prilepila.

Jaz osebno imam OKM in tudi čistim, ampak ne tako kot ti. Na drugačen način. Ponavadi se pa OKM kaže predvsem tako, da tiste osebe, ki čistijo, samo še čistijo, si uničujejo kožo zaradi drgnjenja, čistil in gre jih ogromno časa...

Gre v bistvu za kompulzije, ki so nekakšni rituali in v bistvu nek blažilec obsesij. V bistvu pa ne gre za blažilec (tako oseba misli, čeprav globoko v sebi ve, da ni), ampak dejansko za zelo hudo obremenitev.

Poglej samo koliko časa ti gre za vse te rituale.

Čistoča in redoljubnost sta pomembni, ampak v nekih sprejemljivih okvirih in ne smeta nas obremenjevati.

Preberi si še ta prispevek, kjer je opisana OKM:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=38.

Se mogoče najdeš v tem?

Jaz osebno vem zakaj je ta vrsta OKM nastala pri meni. Žal imam kar realne strahove. Ker sem bila zelo občutljiva, sem pač nekajkrat doživela okužbo, ki je bila zame zelo travmatska. O podrobnostih ne želim pisati. In sedaj se bojim ponovnih okužb.

Pri meni zato ne gre za čiščenje non stop, ampak bolj za čiščenje, ko pridem domov. Ker se mi zdijo nekatere stvari od zunaj *umazane*.

Drugače sem pa jaz zelo redoljubna in želim imeti dokaj čisto in pospravljeno. Ampak ne na tak način kot ti.

Če še nimaš strokovne pomoči, si jo poišči.

To kar sem ti napisala, ni postavljanje diagnoze, ampak pisanje zgolj mojih izkušenj. Za kaj več pa potrebuješ strokovnjaka in posvet pri njemu.

Srečno!

[Moki]

Živjo!

No jaz pa čutim hudo potrebo po premikanju, gibanju. Imam OKM ugotovljeno. Globoko v sebi se zavedam, da je to nesmiselno a si ne morem pomagati. Če sem zunaj in hodim se bolje počutim. Drugače pa sem živčna, občutim pretirano napetost notri v hiši. Te težave sem imela že ob koncu osnovne šole, pa še nekaj časa na začetku srednje. Potem pa vrsto let nič. Sedaj pri 36. letih pa se mi je to ponovilo. Grozno trpljenje je. Cela se tresem, ne morem spati, slabo mi je večkrat in ne morem se znebiti teh misli.Strah se me loteva kar naprej me skrbi , da kaj se bo zgodilo z mano, če ne bom dovolj gibala na dan. Me zanima, če ima kdo kaj podobnega, ker tega še nisem zasledila.

L.P. 

                                                                                      Brižita

[Liber]

Strah se me loteva kar naprej me skrbi , da kaj se bo zgodilo z mano, če ne bom dovolj gibala na dan.

Zredila se boš. 

E brižit, kaj bo še s tabo.