Vrtnica

Jaz sem bila doma iz tistega kraja, kjer se je to zgodilo in sem ravno včeraj obiskala svojo frizerko, ki je bila od umrle sošolka.
Res je tragična zgodba, vendar moraš vedeti, da se je taka smrt, kot jo je ta punca doživela, pripetila tudi njeni mamici pri 40 letih. Očitno je šlo za gensko težavo in verjetno bi bilo zelo težko to preprečiti.
Kje nas čaka konec naše poti ne vemo...in s tem se obremenjevati je nesmiselno, ker s tem porabimo tiste dneve, ki naj bi jih živeli. Tudi K. se ni obremenjevala, temveč je živela in uživala, pa čeprav bi jo morda lahko skrbelo, glede na to, kaj se je zgodilo njeni mamici.
Na to zgodbo nimaš vpliva, je pa normalno, da te je pretresla...tudi mene je. Vendar življenje teče naprej...njena usoda je bila pač taka, tvoja je drugačna, moja tudi... Lahko, da bomo živeli še mnogo, mnogo let, lahko umremo že jutri...tega ne vemo in prav je tako.
Ne razmišljaj, da si naslednja na vrsti, ker je to nepotrebno obremenjevanje in spravljanje same sebe v slabo počutje...

Ljudje smo res zanimiva bitja, čeprav nam je ob takih tragedijah mučno in grozno pri srcu, prav mazohistično seciramo in poizvedujemo o detajlih, potem premlevamo in se primerjamo...Zakaj ne počnemo tega ob lepih in srečnih dogodkih...zakaj si ne rečemo takrat, ko nekomu uspe nekaj fantastičnega v življenju: "uauuu...mogoče bom pa jaz naslednja"

Vrtnica, počasi umiri svoje misli, zadihaj in živi naprej.... Če te bo tesnoba pa še naprej držala v svojih krempljih, morda ne bi bilo narobe, da poiščeš pomoč pri psihiatru. Škoda trpeti, če je lahko tudi drugače...
