Prosim pomagajte

[poln_kufer_vsega]

Najprej en lep pozdrav vsem, ki berete mojo temo.Sem 20-letni študent in zadnje čase (beri zadnje dve leti) v povečanem obsegu čutim tesnobo, potrtost, žalost zaradi stvari, ki se mi dogajajo v življenju.Kako bi začel svojo zgodbo....Sem preprost fant, ki se je iz optimista-entuzijasta, preprosto spreobrnil v črnogledega pesimista, le da to ne kažem tako navzven, ampak raje skrivam v sebi in trpim.Za vse skupaj občasno krivim težaven faks in precej neuspešno izpitno obdobje, ampak v sebi vem, da to ni vzrok, ampak nekaj, kar me konstantno dela nesrečnega in odtujenega.Večkrat se sprašujem tudi kaj je narobe z mano!?, zaživi svoje življenje s polnimi pljuči, ne sekiraj se, a vendar te besede ne pomagajo...čutim tudi nekakšno utesnjenost, kronično pomanjkanje energije, koncentracije, pozitive, resno vam povem kot da sem na koncu vsega.Po mojem mnenju so to, kar se napisal tudi posledice "travm ", ki sem jih doživljal kot otrok, od prepirov starih staršev, s katerimi živimo v isti hiši, ločitve staršev in "očeta", ki ni poskrbel zame in mu ni mar zame, do strica in tete, ki sta vse svoje frustracije zdravila na meni-otroku in še bi lahko našteval....Kakorkoli, nočem se spominjati preteklosti, kar se je zgodilo naj ostane tudi tam, vendar bolj me skrbi to, da bi se moja bolezen stopnjevala in sem se pred kratkim odločil, da temu naredim konec in obiščem psihijatra, ker vem da se iz tega sam ne bom mogel nikakor izkopati in lahko postane vse skupaj še slabše, pa bi vas prosil, če mi lahko svetujete kakšnega zanesljivega, ker se bojim da sem na robu... 

[Betka]

Pozdravljen,

vsekakor se strinjam, da poiščeš koga, ki ti bo pomagal skozi težave. Marsikaj ti je že jasno, sedaj pa je vprašanje, kaj s "travmami" kot praviš in tesnobo narediti.
Prigovarjanje v smislu-zaživi s polnimi pljuči, ne sekiraj se! je sicer dobronamerno, a ponavadi ne vemo, kako se tega lotiti. Sploh če zraven ni primernih čustev, ki bi ti dala polet, sprožila dejavnost...so take besede prazne in nas ne ganejo.
Pri sebi lahko razmisliš, kaj pomeni zate živeti s polnimi pljuči, kaj ti sedaj manjka, da ne živiš tako in kaj lahko narediš-čisto konkretnega-sedaj, da boš začel živeti na ta način.