A sem res vsega jaz kriva???

[babyxxx]

živijo....še ena nova na forumu..pa da kar začnem svojo zgodbo..
kmalu bom stara 25 let,pri 5-ih letih je umrl moj brat v prometni nesreči,pri 11-ih mi je umrl oče zaradi alkohola in ostala sem sama z mamo..hodila sem k psihologu,ki so mi pomagali skozi te stvari..nato pri mojih 12-ih sva se z mamo preselile na drugi konec države,ker je tam spoznala moškega,za katerega se je na koncu izkazalo da je tudi pijanec in zato sva šle živet v podnajemniško stanovanje(ker nam je oče zapil hišo)..in stvar je zdaj v tem..že od konca srednje šole delam preko študentskega servisa,da pomagam mami plačevat stvari,poleg tega študiram-letos grem v zadnji letnik..vmes sem malo pavzirala,ker sem skozi delala da sva lahko odplačale nekatere stvari in nisem imela časa še za učenje..problem je pa v tem,da imam občutek da me mama nima rada in ne ceni nič kar naredim..dobrih stvari si ne zapomni,naprej mi meče non stop slabe stvari-npr. da grem žurat s prijateljico 2x na mesec..in da je bil brat ful boljši od mene,da sem ista kot fotr,da jo je sram da me ima...zdravnica ji je predlagala zdravljenje pri psihologu in psihiatru,vendar je rekla da ona tega ne rabi..rada bi šla stran,vendar mi finančno ne bi zneslo..ta teden spet začnem s terapijami pri psihiatru in kasneje psihologu...lani sem dobila tudi kronično vnetje črevesja-Crohnova bolezen,tako,da imam probleme še s tem..ne vem več kaj naredit...včasih bi najrajši vse nekam poslala in končala to življenje...
a sem res js tako slaba oseba in ničvredna???

[Slavka]

Babyxxx    pozdravljena na forumu.

Tvoja življenjska zgodba je žalostna in veliko si že dala skozi v svojem mladem življenju.    Nikakor pa nisi ti kriva za vse...nisi slaba in nisi ničvredna. 

Zagotovo tudi tvoji mami ni bilo lahko, vendar to ni opravičilo, da lahko svoje frustracije in nezadovoljstvo znaša nate. To so njeni problemi in tudi reševati jih bo morala ona.
Vem, kako je bilo pri srcu meni, ko sem doživljala podobno zaničevanje s strani staršev. Če to velikokrat poslušaš, pričneš še sam verjeti, da si na tem svetu samo v napoto in v škodo. 

Vendar temu ni tako...bodi prepričana. Tvoje življenje je tvoje in nihče nima pravice, da ti govori, da si ničvredna. Vem, da je težko, če ti finančna situacija ne omogoča osamosvojitve, vendar ti nadaljuj v tej smeri.

Vsekakor vztrajaj s terapijami pri psihiatru oz. psihologu, okrepi svoje zaupanje vase in zaživi svoje življenje. Prišli bodo ljudje, ki te bodo spoštovali, ljubili, razumeli...seveda pa vsega tega ne pozabi storiti tudi sama s sabo.

Kronično vnetje črevesja pa je lahko tudi posledica nenehnega stresa, ki si mu bila izpostavljena. Z zdravili in ustrezno dieto, se tudi simptomi lahko ublažijo in sčasoma se naučiš živeti s tem, tako, kot npr. sladkorni bolniki s svojo boleznijo.

Bodi pogumna in verjemi, da si na tem svetu tudi zato, da ti bo lepo 

[pinokio]

Pozdravljena,
ne bom preveč dolgovezila... se popolnoma strinjam s Slavko... preveč se je že zgodilo v tvojem mladem življenju in verjamem, da ti ni lahko. Vse to, kar počneš, je v resnici odraz močne volje,  poguma in občutka odgovornosti in sočutja. Vse to so velike kvalitete, ki pa jih očitno tvoja mati ne vidi. Kar je v resnici škoda... Vendar pa tu ti ničesar ne moreš.
Je pa prav, da veš, da si fajn človek in si zaslužiš vso srečo tega sveta. Zato ti želim, da bi pogumno nadaljevala zastavljeno pot. Verjamem, da ti bo uspelo.
Prijazen pozdrav.