Anksioznost na potovanjih

[staind]

Ko sem se odpravljala na zadnji 2 potovanji, sta se mi v noči pred odhodom pojavila nemir in slabost. Mislila sem, da je to zaradi letala (bojim se leteti) in sem bila prepričana, da bo po pristanku ta nemir izginil in da se bo uživanje pričelo (kot že tolikokrat poprej). Vendar ni bilo tako. Ves čas dopusta sem bila pod stresom, bila sem grozno anksiozna in tesnobna, apetita nisem imela nič, cel čas sem si želela samo to, da bi šla domov. Izgubila sem interes za vse, zvečer se mi ni dalo nikamor, ostajala sem v sobi in ves čas sem imela veliko potrebo in željo po odhodu domov. Ne vem pa, čemu naj pripišem vse to. Enostavno se počutim "gola", brez občutka varnosti, vendar ne v smislu, da bi me okradli, da bi kaj izgubila, ali da bi se mi kaj zgodilo. Na to sploh ne mislim in se tega tudi malo ne bojim. Gre za to, da v primeru anksioznosti in tesnobe, misel na dom, ki je tako daleč stran in kamor se najraje umaknem, anksioznost in tesnobo samo še poveča-skoraj že meji na občutek groze. Skratka, cel čas dopusta si želim le domov. Lahko si le predstavljate koliko imam od dopusta...le prazno denarnico:). Rada bi spet uživala v potovanjih, vendar ne vem kako, saj je že vnaprej prisoten strah.

Se še komu dogajajo podobne stvari?

[evak4373]

Staind,sicer na potovanju nisem bila že par let,vendar me že samo misel na pot na morje zelo prestraši. Strah me je krajev na katerih nisem še bila,strah me je vožnje do tja. Je pa res,da se recimo marsikam prisilim it npr.zadnja pot je bila v Avstrijo in takrat je bilo vse ok. Si pa res ne znam predstavljat,da bi se zdaj peljala na morje ali pa v toplice-čeprav bi v toplice morala it.Nevem kaj bom naredila glede tega,ker ko se spomnim kakšen strah me zna zagrabit med vožnjo mi mine do vsega. Aja,toplice so od mene oddaljene enih 45 min. Ampak jaz mislim,da bi vseeno morala oditi tja pa nekak ne zberem poguma.Želim se letos natrenirat nekako na nove kraje,da bom drugo leto sposobna it na morje .Te razumem in vem kako je to grozno in neprijetno.

[Maycha]

Hey, staind, 

povsem te razumem. Tudi jaz imam strah pred vožnjo oz. potovanjem že na krajše razdalje, kaj šele na morje ali kam v druge države.  To se mi dogaja zadnji dve leti, odkar sem doživela prvi napad panike.

Potem pa mi predlani ni preostalo drugega, kot da se z zadevo soočim. Imeli smo rezerviran dopust na otoku Šolta (malo od Splita naprej) in panika me je grabila že tedne prej. Občutki so bili mešani, bila sem prestrašena, spraševala sem se, kako bo na poti, ali bo treba zaradi mojega napada ustaviti, ali bom zmogla prenesti vožnjo, ali bom zmogla zdržati na trajektu. Bilo je tisoč vprašanj in dokler dejansko nisem šla, tudi nisem dobila odgovora nanje. Torej potrebujemo izkušnjo. Enostavno sem se skušala prepričati, da najhuje, kar se mi lahko zgodi je panični napad, ki pa ni nevaren in mine. Ljudi, s katerimi sem šla pa sem tudi seznanila in bi ustavili avto, če bi bilo treba. Pa ni bilo. Vse je bilo ok. Zmogla in vzdržala sem. Sicer me je po poti ves čas tiščalo v prsih, ampak vedela sem, da je to tesnoba. Razumela sem, da je to strah, negotovost. Bilo je težko, ampak sem potem v sebi bila zelo ponosna nase. Tesnoba je bila tudi tam prisotna, ker sem razmišljala, da me čaka čez nekaj dni še vožnja nazaj, ampak poglej - tudi to sem vzdržala.

Tako, da gre. Tudi letos me grabi panika, ker boma s fantom šla nekam na morje. Hudo je, ko se želja pred tem, da bi bil na morju prepleta s strahom, kako bo in da te čaka še vožnja do tja. Ampak nič druga ne pomaga, kot da se soočamo. Vsakič je anksioznost potem manjša.

Praviš, da se ti je tesnoba sprožila že pred odhodom. Ja, ker si razmišljala, kako bo in dejansko "pričakovala", da se ti bo nekaj slabega zgodilo. Potem si bila dejansko tesnobna in to se je kopičilo v tebi, ker si si tudi simptome tesnobe razlagala kot zaskrbljujoče in pozornosti vredne. Potem si skladno s tem postajala vse bolj pozorna na svoje počutje in normalno, da si izgubila voljo do večine stvari. Ampak poglej, četudi je bilo težko, si lahko ponosna, da si šla in to prenesla ter vzdržala! To je to, kar si odnesla od dopusta - izkušnjo, da se ti nič hudega ni zgodilo in veš, da se ti tudi v bodoče ne bo.

In zagotovo boš spet uživala na potovanjih, le pridno se izpostavljaj strahu, da bo izgubil na moči, ker ti nič ne more, saj ga nikjer NI.

Lep pozdrav 

[Simonf]

Zdravo,

Popolnoma te razumem, imel sem podobno izkušnjo, in sicer ko se je vse skupaj komaj začelo, bili smo na nekem grškem otoku in vse lepo in prav smo s punco na polno uživali, nakar nekega večera, ko smo odšli na večerjo vn me je zgrabilo, mislil sem, da je konec z mano, taka slabost, omotica skoraj sem omedlel..groza je bila kot največja grozljivka in pol sem počasi prihajal k sebi in od tistega dne dalje sem hotel samo še domov, vrtelo se mi je, v glavnem od tistega dopusta dalje grem še vedno na dopust z letalom in me ni več strah letet, ampak imam vedno v mislih kaj če mi kej se zgodi na dopustu, bom videl še dom...
Ko pa sem prispel domov sem se še enih 5 mesecev slabo počutil, dokler nisem se začel zdravit, ampak v teh 5 letih sem vseeno potoval okrog in moram rečt da mi ni bilo žal, užival sem vseeno, kjub temu, da me včasih dajejo misli o paniki, itd...

[Dharma]

Tudi jaz nisem že en lep čas šla nikamor. Pa ne zaradi straha ampak ni bilo prave družbe, denarja, časa,... lenoba, odlašanje,... vedno nekaj. Sicer lani sem šla k "sosedom" na dopust in je bilo OK, čeprav me je bilo strah kako bo, glede na to da odkar imam panične nisem bila nikjer deleč in bi bila to nova izkušnja. No pa sem šla in prišla nazaj. Letos grem jeseni pa malo dlje na dopust in še to z ladjo, kar bo prvič in vsake toliko me preplavijo misli kako bo. Sicer pa zaenkrat še sploh ne dojemam, da kam grem Bolj kot ladje me je strah, da me ne zagrabi anksioznost, ker zadnje dva mesca sem imela par takih napadov, kot še nikoli in je bilo zame kar nekaj novega. Tako, da do jeseni se morem naučit vseh teh sprostitvenih tehnik, da bom pripravljena. In seveda uredtit misli, da mi bo super noro lepo na dopustu. Bomo vidli (je rekel slep) 

[lunica]

Hey Dharma!

Jaz odhajam prihodnjo sredo v Egipt:) to bo akcija :sesmejem:še dobro,da so mi AD-ji začeli delovat :)drugače pa,če bo res hudo potem pade kak lexaurinček 1,5 mg za vsak slučaj
Pa ne pozabite pred odhodom potrdilo od zdravnika ali psihiatra,da jemljete določena zdravila v nasprotnem primeru vas lahko zavrnejo,če jih najdejo.Mi je ravno medicinska sestra v ambulanti rekla,da so imeli tak primer.Jaz sem si ga raje uredila kot pa,da imam komplikacije zaradi tega.

[Dharma]

a še to al kaj? jaz pomirjeval tako nikol nisem jemala, amapk za tole moje počitnikovanje pa nevem, če si ne bi šla iskat. Samo me je strah njihovega delovanja. Bo treba kar hitr zrihtat