Depresija je ozdravljiva, jaz že 2 leti ne jemljem več antidepresivov in se počutim "normalno". Moje zdravilo je bila želja res velika želja po temu, da nisem več depresivna in da uživam in da mam rada svoje življenje, ne glede na to, kakšno v resnici je.
Punca to je to. Na prvem mestu mora bit želja po napredku in uspehu in delat na tem, da to dosežeš. Druge ni. Tabletov maš lahko kukr češ, pa če ni želje po drugačnem, boljše, normalnem življenju,...potem ti ne bo pomagalo nič. Vsaj na dolgi rok ne
Coolname
Jaz sicer bolj spadam med anksiozneže in paničarje, venadar bolj ko berem druge in razmišljam, mislim da sem tudi jaz že imela obdobja depresije. Eno obdobje je bilo prav tako kot opisuješ. Dan enak dnevu, nobenga napredka ne na osebnem področju ne v življenju na sploh. Seveda, ko pogledam nazaj vidim, da sem se imala kdaj fajn in so bili super trenutki, dnevi in večeri, vendar jim jaz nisem dajala velikega pomena. Vrjetno zato, ker sem hotela še več in se z malnekostmi nisem zadovoljila. Dnevi, da se ti že meša, e kup želj in ciljev, ki pa ostanejo samo to. In ko sem se ozrla nazaj sem opazila, da je isto sra*je kot par let nazaj. Sem na istem mestu, z istimi željami, z istimi težavami. Da so vsi nekako šli naprej,, pa čeprav samo navidezno, amapk so šli. Jaz pa sem tam kjer sem bila. To razmišljanje je tudi povzročili pri meni strah pred prihodnostjo, strah pred tem, da se nikamor ne premaknem, strah pred vsem,... že tako sem bila anksiozna, potem pa še to. Vse se mi je zdelo tako oddaljeno od mene in nedosegljivo. Pa čeprav bi mogla samo malo se potrudit in vložit malo dela in volje,... ampak ne. Stalna odlašanja in kasneje sekiranja zaradi nenarejenih stvari ali ker nisem zagrabila določene priložnosti, pa naj bo že kjerkoli. šola, služba, fantje,...
Tako, da eno se prepleta z drugim. Včasih sem imela toliko abmbicij, zdej sem se kar preveč razvadla bit na mestu. Še vedno imam željo po drugačnem in bolj pestrem življenju kot včasih, ampak kar nekako se mi ne da.
Samo tako pač ne gre. In glede na vse kar sem zadnje pou leta dala skozi, uvajam vsak dan kaj novega v življenje. Predvsem pa se močno trudim čim manj razmišlat, se met čimbolj rada, živet tukaj in zdaj. Tako, da vso možnost imaš, kot tudi mi vsi, da spremeniš pogleda na svet in situacijo v kateri si. še prej pa si moreš želet sprememb v življenju in se trudit v vsaki stavri najdet kaj dobrega in lepega. Druge ni!
Če ti terapije in tableti ne pomagajo, mogoče je čas da začneš razmišlajt o drugih metodah ali pa vložiti še več truda v spremembe in kot sem rekla, ne si rečt, ni napredka vse je slabo. Reci si da si želiš bit še bolša, napredek se bo pokazal ko se bo in da si vsak dan boljša kot si bila prejšni dan!
Boš vidla, da ti bo uspelo, času je samo treba dat čas in misli bol svetlo na vse skupaj
Držim pesti zate in ti želim, da premagaš težave in zmagaš
Ne pa pozabit, da vzpone in padce imamo vsi v življenju in da 24/7 na dan ne moremo bit srečni in veseli
