Pozdravljeni,
sem nov na forumu, čeprav sem šele danes izvedel za vas sem se odločil, da bom tudi svoje probleme opisal. Star sem ravno danes 26 let in imam že eno obdobje ( saj niti sam nevem cca 1,5 leto ) panične napade. Panični napadi se stopnjujejo oz. se pojavijo ko sem le v določenih situacijah, sem hodil k eni psihoterapevtki kar mi je malo pomagalo, do seveda včeraj, ko me je spet po dolgem času močno prijel panični napad. Helexov nikoli nisem vzemal, res edino za zelo skrajne primere ( in to pol tabletke, tako kot včeraj ) - antidepresivov tudi nikoli nisem jemal, saj nisem šel nikoli psihijatru, da bi mi jih lahko predpisal.
Sicer pa, ne vem iskreno zakaj so to meni dogaja. Zadnje obdobje je eno od najbolj veselih v mojem življenju. Dobil bom otroka, res imam popolno zvezo ( cca 9 let skupaj ), smo finančno neodvisni, zelo malo stresa, zadnje čase smo tudi dostikrat odpotovali na tuje ( zelo rad potujem - saj me to sprošča ). Sicer pa se je zadeva začela tako smešno in žalostno, da mi še sedaj ni več jasno. Pri prehranjevanju, se mi je nevem kako zaustavil med v sapniku, zaradi česar seveda nisem mogel dihati in ker je med kot snov tekoča in trda in ga nemoreš kar tako sprati z vodo - sem se res kar enih dobrih 20 sekund dejansko gušil, zraven mene pa je partnerica spala in ko sem jo zbudil - je bilo takšno grdo in stresno okolje, da še danes nemorem pozabiti na to situacijo, ki se mi je zgodila, saj sem dejansko prvič v življenju mislil, da bom dejansko umrl in to na takšen patetičen in neumen način
. Sicer se mi je prvi panični napad zgodil šele dan kasneje, ko me je zelo močno stisnila bolečina v spodnjem delu telesa ( jetra ) in me je zelo močen pritisk stisnil v glavo - takrat smo klicali urgenco, kateri so prišli in me pregledali in ugotovili, da je z menoj vse v redu - da pa imam panični napad.
No kakorkoli, zelo velikokrat me dejansko stiska prsni koš, težko diham - kolikor sem opazil, pa se mi to vedno zgodi v situacijah, ko moram nekoga čakati na javnem mestu, ali pa na splošno na javnih mestih kjer je veliko ljudi - sem se pa do včeraj iskreno odbranil večjih napadov. Lahko povem, da sem kot mlajši zelo pogosto hodil ven, danes pa zelo slabo in sicer iz preprostega razloga, ker sem se umiril
Nevem enostavno kaj več narediti, borim se že leto pa pol s to zadevo, vedno sem bil uspešen, včeraj pa enostavno nisem zdržal pritiska in se počutim kot spet na začetku in resno razmišljam, da bi šel k psihijatru in začel z antidepresivi. Smešno mi je uporabljati besedo "bojim-se"( saj sem kot mlajši bil zelo pogumen posameznik, sem se pa res spremenil 100% in umiril v življenju ) ampak kot pravi moja podzavest izgleda, da me je tudi res
- ampak zelo strah me je da me bo ta stvar spet prijela na dopustu, nekje med tujci brez kakršnekoli pomoči.
No dan pred tem zadnjim napadom sem sicer imel eno žalostno obdobje, dostikrat razmišljam na moje pokojne družinske člane in prijatelje ( zaradi katerih me tudi vali krivda ), pa me zadeva res emocionalno pokonča - zna zadeva biti tudi v temu, sicer pa me takšna mišljenja zelo pogosto spreletijo zadnje čase.
No kakorkoli, da nebom preveč razlagal o sebi, me veseli da imamo tudi pri nas takšen forum.
Bi pa vas želel vprašati, kaj bi mi svetovali v moji situaciji?
Je imel mogoče še kdo kaj podobnega?
Lep pozdrav.
