Panični napadi

[rina]

Pozdravljeni,

Imam eno vprašanje. V letu 2005 so se mi pojavili panični napadi. Dvakrat sem se zdravila s cipralexom, vendar so se mi napadi oz. anksioznost ponovno pojavili, ker sem imela kar večje pretrese v zasebnem življenju. Zdaj sem že skoraj eno leto brez zdravil, obiskujem pa skupinsko psihoterapijo. Pojavil pa se mi je problem, saj sem se začela bati, da se mi napadi ponovno ponovijo, kako bi to premagala, skratka bojim se ponovitve napadov. Do sedaj sem jih uspešno premagovala brez tablet. Ali je to mogoče reakcija na to, ker v skupini veliko govorimo o občutkih ob napadu,... Ali ima kdo podobne izkušnje. Vesela bi bila vsakega odgovora. Sicer se pa zelo trudim, delam vaje za sproščanje, uporabljam tapkanje (metoda EFT), rekreativno se ukvarjam s športom.

Vsem lep pozdrav.

[DAMa]

Rina, podoben strah tudi mene najeda vsakič, ko se znova postavim na noge. Ampak ključno pri tem je, da si lahko nekaj tega strahu dovoliš. Dovoli si ga. Ni nujno, da ga odpraviš in si sposoben reči "pa kaj, če pridejo nazaj" (čeprav je to super ), ampak dejansko panični napadi niso najbolj prijetna stvar na svetu. Zato je normalno, da si jih nihče ne želi nazaj. Lahko ti rečem samo to: premagala si jih prej in premagala jih boš potem. Ne samo hitreje, ampak tudi lažje.
Ponavadi so anksiozne motnje ciklične in včasih kronične, tako da so ponovitve pač verjetne - možnost je vedno, da se stvari ponovijo. Tega se vsi malo bojimo. Ampak vedet je treba, da imaš ti orodje v rokah, ki ga prej nisi imela. Imaš dobesedno orožarno, pripravljena si, da se z njimi zopet spoprimeš in jih odženeš, če se vrnejo. In pri tem ti je največje orožje to, da si SPOSOBNA, da ti je uspelo. Če ti uspe enkrat, ti lahko uspe zmeraj. Našla si moč, pomagala si si že prej. In si bi znova. Seveda pa je čisto možno tudi, da se sploh nikoli več ne vrnejo

[Toja]

Rina, nisi edina, ki te daje ta strah...jaz sem sicer na nizki dozi AD, pa se mi še vedno
pojavljajo strahovi ob določenih situacijah...se pa moram pohvalit,
da jih ni...

Drugače se pa popolnoma strinjam z Damo, tudi sama bi ti napisala enako...

Drži se in nič bat...

[rina]

Hvala vama za vzpodbudne besede. Mislim, da bi mi bilo lažje, če bi te male strahove sprejela kot del sebe, ne pa se jih bala in otepala. Upam, da mi uspe, tudi vama želim vse dobro na poti premagovanja strahov in paničnih napadov.

[harmonyy]

Mislim, da so te občutki pri nas k smo se kadarkoli srečal s paničnimi napadi čist normalni. Sej sam mi vemo koooook so to najbol grozni občutki, ki jih ne moreš nobenmu ki tega ni doživel razložit!!? Zato mislim, da ni nč slabga če te je včasih mal strah tega da bi se vrnli, mislm da je to čist normalno-usaj zame. Sej strah je tisti, ki nas vsake toliko opozori, koliko stvari smo že dali skozi in nas spomne, da mormo bit ponosni na to da smo kjer smo

[_LiMoNcA_]

Js mam tut panične napademučasih sm mela tut hudo depresijo pa sej nekateri tu gor veste, ko sem pršla na forum da je blo dejansko z mano vse narobe.Js zarat napadov nemorm nikamor it,pač kar sm sm v okolici doma pa k u šolo hodm na predavanja drgač pa če mi kdo reče >gremo na zbilje,piknik,morje...< je pa konc,me zagrab in sm čist konc tko da se bom tut dele k psihiatru vpisala pa psihologa obiskujm pa upam da mi bojo znal pomagat..Je pa res tko kot si ti rekla al reku harmonyy,pač ljudje ki tega ne doživljajo (hvala bogu da ne) al pa k nikol niso dožvel nemorjo razumet kako ti je,pač glede tega razumevanja mam rahle probleme s fantom ampak mislm da se bo poštimal tut to če mi bo le psihiater pomagu da zlezem vn s tega

[uporabnik113]

zdravo, vedno več je teh paničnih napadov, kar zmrazi me, šibke noge in stisne pri srcu

s kakšnimi tehnikami poleg zdravil bi to rešil?


kakšne dihalne vaje, raztezne vaje doma?

[lunica]

Saj bo mimo to se tudi sama tolažim:)pač pridejo takšni dnevi.Sicer sama nisem nikoli razmišljala o ponovitvi teh napadov sem pa bila pred kratkim na urgenci bolj zaradi tesnobe in bolečine v levi roki,ker vedno pomislim na infarkt,če me v tem predelu kaj pika ali boli.
Bila  sem tudi pri psihoterapevtki,ki je ocenila,da pri meni ne gre za kronično obliko anksioznosti in,da sem tudi pomoč pravočasno poiskala,je pa res,da sem ogromno napravila na sebi in s pomočjo literature in tudi tega foruma.
Meni je zelo super,da ta forum obstaja saj lahko tukaj delimo občutke in dobimo podporo takšnih,ki se jim je to zgodilo  in se jim dogaja.
Seveda me še čaka obisk psihiatra,ki bo ocenil primerne AD-je.

[Maycha]

uporabnik113,

pomembno je, da se sproščaš. Izvajaj tehnike sproščanja (avtogeni trening, mišična relaksacija, dihalne vaje ...) in veliko se gibaj, ker s tem sprostiš tisto napetost iz sebe, ki ti jo ustvari tesnoba. Pomembno je, da to počneš redno, vsak dan.

Jaz delam vodeno sproščanje po cd-ju Globinska sprostitev. Zelo rada pa tesnobo sprostim na kolesu. Morala bi se še bolj disciplinirati in to res redno početi, ker imam izkušnjo, da pomaga.

Potem pa je pomembno, da se čimbolj zamotiš, kadar se zalotiš, da dobiš negativne misli. Če rad bereš, potem beri ali pa rešuj križanke, sudoku, kaj nariši, poglej kakšen film, odvisno pač od tega, kaj rad počneš.

Predvsem pa razmišljaj pozitivno in zelo učinkovito je tudi obiskovanje psihoterapije, čeprav gre v tem primeru za dolgotrajnejše zdravljenje, je pa dobra naložba vase in se splača. Okušam na svoji koži.

Lep, predvsem pa miren deževen dan,

Maycha
 

[uporabnik113]

ubistvu je ni napad, kot da bi se sekiral pa premikal itd ampak
kar zmrznem, postanem bled, ne funkcjoniram

[Maycha]

Ja, poznam to. To je visoka intenziteta tesnobe, ki te "ohromi". Postaneš 100% osredotočen na svoje telo oziroma občutja v njem. Tudi pri meni redko pride do pravega napada, ampak se mi tesnoba intenzivira na podoben način kot tebi. Postanem rahlo odsotna, zaskrbljena, moram se bolj truditi, da sledim pogovoru, če se takrat s kom pogovarjam.