Popolnoma sam

[Red]

Pozdravljeni vsi. Rad bi razlozil svoje tezave v upanju za kak nasvet. Tezava je v tem da sem popolnoma sam, nimam niti enega prijatelja, razen dveh v eni racunalniski igri. Ampak eden od teh dveh prijateljev mi je danes povedal da me ima dovolj,  drugi pa je vedno manj online, torej sem popolnoma sam na tem svetu.Vse kar si zelim je druzba ker sem popolnoma na dnu od samote.Sem star 29 let in trenutno sem brezposeln. Ves dan se pocutim tako da bi najraje jokal ves cas. Do te osebe ki me ima dovolj sem imel posebna custva tako da verjetno se imam celo zlomljeno srce zraven svoje depresije in osamljenosti. Tako da res ne vem kaj za vraga naj storim v tem trenutku,popolnoma zmeden in nemocen. Ne vem niti kaj me boli zdaj bolj, osamljenost,zguba prijatelja ali depresija,  vem samo da sem poplnoma na dnu, kaj hudica naj storim zdaj?

Pravzaprav ne pricakujem kaksne resitve,hotel sem samo povedati nekomu kako sem in kako se pocutim.

[nebesno modra]

Pozdravljen Red ,

lepo da si se oglasil in opisal svojo samoto. Morebiti je to prvi korak na poti iz nje? Lepo bi bilo, če napišeš še kaj, recimo kaj sicer v življenju počneš razen igranja računalniških igric? Si brezposelen ampak verjetno iščeš kakšno službo? Imaš svojce? S kom si v stiku, koga srečuješ? Glede na občutke potrtosti, žalosti, osamljenosti bi bilo dobro, da poiščeš neformalno in formalno pomoč- da spleteš mrežo z ljudmi, ki ti bodo v realnem svetu lahko v oporo in poiščeš pomoč strokovnjaka.
Zagotovo ti bo uspelo, a brez dela ne bo šlo, vse dobro in napiši še kaj

[Liber]

Nisem še slišal, da bi si kdo prijokal kakšnega prijatelja, tko, da za začetek bo treba nehat jokcat pa se spravit počet kaj bolj konstruktivnega.

Torej špilaš igrce cele dneve in se čudiš zakaj nimaš prijateljev v real life? To je nekaj takega, kot da skočiš v vodo pol se pa čudiš kako to, da si moker..

Prijatelji ne rastejo na drevesu, ampak si jih pridobimo z druženjem in skupnimi interesi. Začni torej iskati skupne interese, ki bi jih ti lahko imel z drugimi. Upam, da to niso samo igrce, ker to je pač neosebno in ne pelje prav daleč. Da ne govorim o odvisnosti od igric samih..

Napiši kaj več o sebi in tem kaj počneš..

[Red]

Seveda iscem sluzbo,kot vse nezaposlene osebe. Igre igram za to ker mi tako hitreje mine cas (pravzaprav nimam pojma kaj pocnem v igram ker sem zlo slab v tem) .Razumem da je treba kaj naredit za svoje prijatelje ampak ne vem kje naj zacnem,kam naj grem da bi koga spoznal. Ne morem kar sam it v kaksen lokal ali diskoteko ali kamorkoli, zato potrebujes druzbo. Se popolnoma strinjam da nikamor ne bom prisel z jokcanjem ampak ne vem kje zacet ali kako zacet.

[bummer]

Če tvoja situacija (izolacija, depresija) traja že dalj časa bi bilo najbolje da stopiš do kakšnega zdravnika.

Glede na to da ti je tisti prijatelj veliko pomenil bi se mogoče splačalo poizkusit popravit odnos. Lahko da je bil samo kakšnega čudnega razpoloženja. Konec koncev na tej točki tudi nimaš dosti za izgubit če mu poveš kako se ti počutiš glede vsega.
Lahko se tudi probaš v RL dobiti kaj z drugim prijateljem.

Raje ne bom pametoval glede medčloveških odnosov, ker to ni ravno moja svetla točka. 

Ampak problem je globlji ker (iz pisanja sklepam) živiš nekako izolirano od sveta in tako tudi ne moreš spoznavati novih ljudi. Zato najdi kakšnega psihiatra ali psihoterapevta... lahko greš tudi najprej do osebnega zdravnika... toliko da splezaš iz "luknje"... in potem začneš delati še na drugih stvareh.

[Betka]

Red, saj v bistvu si z reševanjem svoje težave začel s tem, ko si se oglasil na forumu. 
Ljudje na dolgi rok ne moremo biti v osami, saj smo po defoltu družbena in družabna bitja. Pomena prijateljev, kolegov in znancev se ponavadi zavemo šele, ko jih ni nikjer več.

Poskušaj čas ki ga imaš, porabiti za ustvarjanje novih poznanstev. Poglej malo naokoli, kje je kakšen zanimiv tečaj ali delavnica. Veliko je društev in organizacij, ki potrebujejo prostovoljce. Tako lahko prideš v stik z zanimivimi ljudmi. 

vse dobro

[Slavka]

Red  živjo.
No, na tem forumu ne boš nikdar sam...vedno se nekdo najde, da ti bo prisluhnil in svetoval. Poleg tega pa se lahko preko našega društva jeseni udeležiš kakšnih delavnic, ki so ponavadi zelo koristne za krepitev samozavesti in odganjanje tesnobe, pa tudi osamljenosti. 

Mislim pa, da bi bilo vsakemu izmed nas težko sprejeti dejstvo, da nas ima nekdo "dovolj", tako, kot tebe tvoj virtualni prijatelj. A vprašanje je, če je to dejansko sploh bilo prijateljstvo ali pa morda zgolj neke vrste navada, nekaj znanega in varnega.
Prijatelj je namreč človek iz mesa in krvi, s katerim greš lahko na kavo, se z njim smeješ, jočeš, se prostiš in zabavaš, mu zaupaš...in ne "izgine", ko se ugasne monitor na računalniku....in upam ter želim ti, da čimprej pride tudi v tvoje življenje. 

[tiranozaver]

Tezava je v tem da sem popolnoma sam, nimam niti enega prijatelja, razen dveh v eni racunalniski igri.

Si imel malo oz. nič prijateljev takorekoč "od vedno" ali pa je to zate nova življenska situacija?

[Red]

Od vedno,sem precej dolgocasna in nezanimiva oseba za pogovor zato nobeden ni imel dobrega razloga za druzenje z mano. Ne znam nobenega nasmejat da bi uzival v svoji druzbi,nimam nobene zanimive teme za pogovor. Nisem sramezljiv,ampak v pogovorih sem vedno imel prazno glavo in sem se moral dobesedno mantrat da bi zacel s kaksno temo,zato sem vedno dal prednost drugim da so zaceli s kaksnim pogovorom. Zato sem sam, kdo pa bi hotel z nekom na pijaco ali kavo in zraven dremal od dolgocasja.

[bummer]

Bolje kot druga skrajnost. Vedno veseli ljudje, ki ne znajo biti tiho... to je šele nadležno.

Si pač boljši poslušalec kot govorec, to še ne pomeni da si dolgočasen ali nezanimiv.