Dvomim, toda vztrajam!!

[ViolThing]

  Lepo pozdravljeni!
 Po res dolgem času se spet oglašam ter žal ponavljam oz. nadaljujem, zgodbo o kalvariji moje partnerke, ki je še vedno ali ponovno že drugič oz.tretjič po raznih epizodah ter grozljivem zadnjem poskusu, klicu na pomoč v obliki samomora Bog pomagaj... hospitalizirana v PK. Sam ne vem in ne najdem načina da bi pripomogel več in da bi dal več v iskanje prave poti, predlagam individualno delo z njo, kajti strahovi in zaprtost je izredno izrazita pri njej, ne zmore prebiti lupine in kdo ve kaj se še pod le to lupino skriva. Terapija je navita do skrajnosti, Asentra, Leponex, Bloonis..., v več trenutkih celo deluje, toda ko se pojavi misel, strah, tudi brezpredmeten se naenkrat zakrči, ter popolnoma in seveda iz momenta v moment še bolj zapre vase in brezizrazno preživlja vso grozo anksioznosti in depresije. Omenil sem že individualno delo s tem mislim psihoterapijo, pomoč psihologov, socialnih delavcev, vendar imam občutek da te besede dosežejo le slišanost in nič več kot to. Vem in poznam da sama v skupini ne zmore izraziti vsega kar jo teži, vendar prav tako vem da bi to lahko storila v individualnem pogovoru. Kako naj to dosežem, komu razen lečečim zdravnikom, naj še to dopovem da bi le poskusili, da bi našli pot in poskusili prebiti ta grozen plašč strahu. Morda, spoštovani člani ali bralci tega foruma mi lahko pomagate vi. Do sedaj sem ob prebiranju vaših besed vedno našel sliko vašega poguma.
 Hvala vam in lep pozdrav! 
                            ViolThing
PS.Ta prispevek je objavljen tudi na forumu anksioznostin socialna fobija!!