FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
torek, 10. november 2026 ura: 21:20


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Moja punca_pomoč  (Prebrano 2783 krat)
Kostolany
gost
« dne:: ponedeljek, 14. maj 2012 ura: 17:22 »

Pozdravljeni vsi skupaj,

obračam se na vas, ker si želim, da mi pomagate odgovorti na vprašanja, na katere ne poznam odgovorov, a bi si neizmerno želel, da bi jih.

S punco, ki mi pomeni vse na svetu, sva se pred tednom dni razšla že drugič. Najina zveza je trajala 3 leta, od tega sva skupaj živela dve leti in pol.

Po pol leta zveze sva se razšla prvič. Prvih nekaj mesecev je bilo nepozabnih, nato pa se je v roku enega tedna vse spremenilo. Postala je povsem nezainteresirana za najina srečanja. Prav tako je prenehala vračati klice in sms-e. O nastali situaciji sem se želel pogovoriti a brez uspeha, saj se o tem ni želela pogovarjati. Spomnim pa se, da je dejala, da je vseskozi utrujena, da se zjutraj komaj vstane, da bi samo ležala v temi in da se počuti grozno. Prav tako je rekla, da se ni stuširala že cel teden in da ji je vseeno. Po tem pogovoru sva prekinila stike za skoraj 4 mesece, ko je ponovno poklicala.

Po nekaj mesecih sem se preselil v njeno stanovanje.  Prvo leto je bilo sanjsko…skupaj sva preživljala čas, imela redne spolne odnose, skratka vse kar je sestavni del normalnega zdravega partnerskega odnosa.

V zadnjem letu in pol sva imela spolne odnose zgolj nekajkrat. Prav tako že dolgo ni bilo več poljubov, dotikov. Vsakič znova, ko sem želel spolni odnos je rekla, da se boji, da jo je strah a nikoli ni povedala kaj je ta strah, česa se boji. Tudi skupnega preživljanja časa je bilo vedno manj. Začela sva se odtujevati. Za nazaj se spomnim, da je dostikrat rekla, da se psihično počuti slabo, da je vseskozi nekaj preganja. Meni seveda ni bilo nič razumljivo. Zadnje 4 mesece pa se je stvar začela zgolj stopnjevati. Dostikrat mi je omenila, da je prebedela cele noči in da zelo slabo spi. Poleg tega je omenila, da je ponoči dostikrat jokala. Pred kakšnim mesecem in pol je začela strastno kaditi (škatlo na dan), čeprav je bila pred tem le občasna kadilka. Tudi alkohola je zaužila dosti več kot prej. Pred tednom dni pa me je kot strela z jasnega zadelo, ko je rekla, da bi želela, da se odselim. Želi si namreč mira, želi biti sama, želi najti samo sebe. O vsem skupaj sem se želel pogovoriti a tudi tokrat brez uspeha. Kljub temu, da sem se odselil sem jo obiskal še nekajkrat. Pravi, da še sama točno ne ve zakaj mi je rekla naj se odselim. Pravi, da ne prižiga televizorja, da ne odpira interneta. Opazil pa sem, da ogromno kadi. Pravi, da se ga rada napije, ker takrat pozabi na skrbi. Rekla je, da trenutno do mene ne čuti ničesar, da je prazna in da ji je vseeno za vse.

Ker jo imam neizmerno rad ji želim pomagati, zato sem prebral vse teme na forumu, da bi dougnal zakaj je temu tako. Na podlagi zgodb drugih sem spoznal, da je v depresiji…no, vsaj mislim tako.

Želel bi, da mi tisti, ki ste kaj podobnega doživeli že sami, pomagate odgovoriti na vprašanja, kaj se z njo dogaja. Ker bi ji rad pomagal jo obiskujem na dva ali tri dni z namenom, da bi se pogovarjala o njenem počutju, razpoloženju. Prav tako jim enkrat dnevno napišem sms, da nekako še vedno ohranima stike.
Ali ste vi v takšnih trenutkih želeli, da je partner poleg vas, ali ste želeli da ga ni.. Ali je mogoče zanjo bolje, da je ne obiskujem. Sama pravi, da ji je vseeno ali pridem ali ne, čeprav ko sva skupaj pol ure pravi, da ji je lepo. Kdaj lahko pričakujem, da se ji bo stanje izboljšalo in kako pogosto se ji takšna obdobja lahko pojavijo. Kako vem, kdaj se bo počutila bolje. Ali ste tudi vi po npr. 4 mesecih, ko ste prišli k sebi in uvideli kaj ste storili, si zopet želeli partnerja nazaj. Pravi tudi, da če bi me sedaj videla z drugo partnerko bi ji bilo vseeno. Predlagal sem ji, da bi vzela antidepresive pa pravi, da kemije že ne bo jedla in da si lahko pomaga sama, saj to slej ko prej mine. Tudi na srečanja za samopomoč noče, saj pravi, da tam nima kaj iskati.

Pravi, da je ne morem razumeti in prav ima. V glavi se mi poraja milijon vprašanj na katere ne najdem odgovora. Enostavno mi ni nič jasno, kako se je lahko v enem tednu vse tako drastično spremenilo.

Prosim, da mi pomagate in opišete svoje zgodbo. Želel bi prebrati vaše razmišljanje o tem kaj sem napisal.
Prijavljen
alexx
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.216



« Odgovori #1 dne:: ponedeljek, 14. maj 2012 ura: 18:06 »

Tvoja punca je v hudi depresiji iz katere se bo težko rešila sama brez strokovne pomoči. Takšno obnašanje je značilno za klinično sliko depresije (za vse ji je vseeno...se ne umiva...zatemnitev...odmik...). Na vsak način jo nagovori, da obišče zdravnika, saj bo vse samo še slabše. Ne vem, kaj bi še lahko naredil ti, razen, da ji stojiš ob strani tudi če nista več skupaj.
« Zadnje urejanje: ponedeljek, 14. maj 2012 ura: 19:45 od alexx » Prijavljen

alexx Afro 
Lost
Administrator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 8.098


I'm not lost, just undiscovered.


« Odgovori #2 dne:: ponedeljek, 14. maj 2012 ura: 18:27 »

Se podpišem pod alexx

Na forumu je ogromno različnih začetkov reševanja ljudi iz dna  od tega da so bližnji NA SILO peljali cloveka k zdravniku na skupino za samopomoč, do tega da so jim pokazali forum,...
AMPAK, dokler clovek SAM ne sprejme odločitve da bi vsaj poskusil kaj rešiti , spremeniti, je večina poskusov pomoči neuspešna. Včasih je razumevajoč partner lahko V POMOČ , včasih pa v breme
ker čustva in dojemanja v razsulu..
IN ker sama očitno tega ne zmore/noče/ne zna, je edino da ji pomagaš da obišče psihiatra ti pa ji skušaj stati ob strani koliko lahko, glede da nista več skupaj.
Prijavljen

Štoparski vodnik po poteh anksioznosti in depresije www.nebojse.si
trzinka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.815



« Odgovori #3 dne:: ponedeljek, 14. maj 2012 ura: 19:32 »

se strinjam z alexx in lostom...dekle je v depresiji...Ne vem koliko imaš moči in volje, da si vztrajen in jo pripraviš, da oddide vsaj na skupino za samopomoč...nekam se bo morala premaknit, saj se tako stanje lahko samo poslabša....
Ne vem, poskušaj ji dopovedati, da ji želiš pomagati, upam, da se ti bo vsaj malo odprla, zaupala....
Tudi sama sem bila pred štirimi leti v težki depresiji in zdravila so me izvlekla iz nje...je pa to zelo težko stanje iz katerega se komaj premakneš...
In ko ravno o tem razmišljam....se me je želela tale packa depra danes polastiti in si me privoščiti...začutila sem jo, kako mi diha za ovratnik.....in na srečo sem toliko močna, imam podporo, prijatelje in zdravo pamet, da sem se začela upirati....Ne želim depresije v svojem življenju, to je moja najhujša sovražnica in ne bom se ji pustila, da me uniči  ne
Je pa od človeka do človeka odvisno, kaj si tisti trenutek želi, kaj čuti.....Jaz npr. potrebujem objem in tolažbo, razumevanje, da se me pocrklja...nekdo drug tega ne potrebuje...., žal boš moral vztrajati pri dekletu...

držim pesti, da se bo vse dobro izšlo za oba rozicodam
Prijavljen
Slavka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 4.159



« Odgovori #4 dne:: ponedeljek, 14. maj 2012 ura: 19:58 »

Kostolany  rozicodam

Ko se človek znajde v depresiji zagotovo izgubi zanimanje za vse...Vsaka stvar mu predstavlja velik napor in zagotovo sem sodijo tudi medsebojni odnosi. Tudi tvoje dekle zato doživlja take občutke oz. neobčutke do tebe in vsega okrog nje.

Njen način pristopa k "zdravljenju" ni ok, to veš tudi ti. Kajenje in pitje alkohola namreč ni rešitev, temveč le začasen umik iz realnosti...to pa vsekakor ne reši težav, ki jo pestijo. Zato ti predlagam, da jo poizkušaš prepričati, da odide k zdravniku po pomoč.
Morda veš zakaj so se pri njej te težave sploh začele? Je kaj takega doživela v tem obdobju? Potrebno se je namreč povprašati po izvoru in le-tega odstraniti oz. spremeniti tisto, kar nas vleče proti dnu.

Iz tvojih besed še vedno veje ljubezen do nje...in lepo je, da ji stojiš ob strani, vendar ne nalagaj si prevelike odgovornosti, da tudi tebi ne poide moč.

Želim ti, da bo tvoje (bivše) dekle čimprej sprevidelo, da potrebuje pomoč in se odločilo za svetlo stran življenja...   oki
Prijavljen

"Per aspera ad astra"
Kostolany
gost
« Odgovori #5 dne:: torek, 15. maj 2012 ura: 21:08 »

Hvala za vaša razmišljanja.

Še vedno pa mi po glavi roji tisoč vprašanj. Ali mi lahko kdo odgovori na vprašanje kako pogosto se tovrstno stanje (depresija) lahko pojavi. Ali se lahko pojavi večkrat letno, ali se pojavi na vsake toliko let? Koliko časa neprekinjeno traja takšno stanje...ali je to npr. mesec, pol leta, leto...?

Vem, da je na tovrstna vprašanja težko odgovoriti, a kljub vsemu bi bil vesel, če se mi lahko glede na opis stanja moje punce, poda nek približek koliko časa v primeru, da ne poišče pomoči, lahko to traja.

Za kakršnakoli pojasnila bom vsem iskreno hvaležen.

Nikakor ne morem namreč razumeti, da je lahko nekdo tako čustveno prazen, da do svojega partnerja ne čuti več ničesar in kar naenkrat nima nikakršne potrebe po njegovi prisotnosti, bližini. Skratka, kot da me nikoli ni bilo v njenem življenju.
Prijavljen
Arwen
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.469


vsi smo orli


« Odgovori #6 dne:: sreda, 16. maj 2012 ura: 05:18 »

  kako pogosto se tovrstno stanje (depresija) lahko pojavi. Ali se lahko pojavi večkrat letno, ali se pojavi na vsake toliko let? Koliko časa neprekinjeno traja takšno stanje...ali je to npr. mesec, pol leta, leto...?

to je pa v veliki meri odvisno od posameznika, koliko je pripravljen vložiti vase in v lastno zdravje


Nikakor ne morem namreč razumeti, da je lahko nekdo tako čustveno prazen, da do svojega partnerja ne čuti več ničesar in kar naenkrat nima nikakršne potrebe po njegovi prisotnosti, bližini. Skratka, kot da me nikoli ni bilo v njenem življenju.

hja, ker je depra bolezen čustev  kiselnasmeh http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/depresija/

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=558

Prijavljen

V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.042 sekundah z 19 povpraševanji.