|
goggi
gost
|
 |
« dne:: sreda, 02. november 2011 ura: 02:14 » |
|
Pozdravljeni,
najprej bi rad povedal da sem zelo vesel da sem končno našel forum za psihološke probleme.. Nevem niti kje naj začnem o svojih problemih.. Pred slabim mesecom sem obiskal osebnega doktora, zaradi nenehnega tresenja rok, slabe koncentracije in pomnenja. Prosil sem ga za napotnico za nevrologa, vendar mi je priporočal naj grem prej k psihiatru na pogovor. Po pogovoru z psihiatrom sva prišla do zaključka da imam anksiozno-depresivno motnjo, med drugim me je tudi poslal na psihološko testiranje ki je tudi med drugim potrdilo to motnjo. Zdaj ko čedalje bolj se izobražujem o tej motnji se vidim skoraj v vseh simptomih.. Med drugim sam vidim da mam simptome obsesivno-kompulzivne motnje.. Ampak da boste lažje razumeli gremo na začetek.. Problemi so se pojavili pri mojih 16 letih (zdaj jih imam 21) ko so mi nenadoma v glavo "stopile" blokade.. Probleme sem imel pri vsakodnevnih opravilah npr. ko sem zaklepal vhodna vrata, sem ključ vtaknil v ključanico in ga obračal kot mi je nekaj v meni narekovalo. Ko sem se sprehajal po mestu sem moral točno izbirati poti kako priti do cilja. Močno me je oviralo pri spolnih odnosih. Ko sem stopil skoz vrata sem en čas stal med njimi, da sem pravilno obrnil stopala da sem lahko naprej šel, in še mi lahko našteval cel dan. Skratka to obdobje je bilo zelo mučno za mene, predvsem mi je veliko energije, časa, koncentracije vzelo. Vendar nisem vedel kaj točno se z mano dogaja in niti nisem nikomur za to povedal, ker me je strah bilo da me bodo meli za nauravnovešenega. Vendar sem to obdobje nekako prebolel do 18 leta, sam sebi sem dopovedal ko dopolnim 18. roj. dan, da se znebim teh muk in nekako mi je to uspelo čez noč.. Naj omenim da sem v resno zvezi s punco od 16. leta, s katero sva imela zelo neresno, stresno zvezo. Vedno je bilo prepiranje, ljubusumje, varanje, fizično obračunavanje itd. Vendar sva se vedno na koncu pobotala in bla nazaj skup (za kakšen mesec dni, ko spet ni počilo). Nevem zakaj, vendar nekako se nisem moral ločiti od nje, pa četudi nisem imel enega razloga da jo imam rad (obsesija?) in še vedno je tako.. pred 22 mesecama se nama je rodila hčerka in od takrat naprej se je stvar nekako pomirila.. vendar oba opažava da ta zveza nima več pomena in sva skup zaradi hčerke.. Vsaj ona je zaradi tega z mano, jaz pa še vedno silim v zvezo pa čeprav vidim da je nimam rad niti nisem sproščen v tej zvezi. Vendar da se vrnem nazaj k meni. Celo sredno šolo pa še zdaj imam problem da nevem kaj je tisto kar bi v živlenju delal oz. kateri poklic bi izbral in to me nekako najbolj boli da pri teh letih še nevem kam se usmerit.. Prvo leto faksa (pač sem se vpisal na tistega ki nima omejitve, pa čeprav me ni niti malo zanimal) sem zabluzil in zdaj sem vpisan na neko xy sredno šolo sam zarad statusa, da lahko delam. Zelo dobro se zavedam da tako ravnanje ne pelje nikamor in po vseh teh letih sem prav naveličan, utrujen, razočaran takega načina življenja.. Zadnje časa sem večino samo jezen na ljudi ki me obdajajo (prav nasilne misli imam), utrujen, iz dneva v dan se vlečem brezvolno,... Edina stvar kjer se lahko sprostim in uživam so treningi (treniram 5x na teden visoko intenzivno in imam urejeno prehrano). Evo to je to, nekako sem probal čim krajše razložit svojo situacijo, če ima kdo kakršen koli nasvet bi mu bil zelo hvaležen.
Lep pozdra!
|
