Kimi brez skrbi...iz mojih izkušenj, ki so večletne (8 let) ti lahko povem, da bo boljše...veliko boljše. Jaz sem po eni strani srečen, da me je doletela anksioznost in depresija, ker v nasprotnem primeru nebi mogel razviti razmišljanja, kot ga imam danes...Seveda greš čez kar nekaj hudih trenutkov, tudi tvoje misli so v večini negativne, ampak slej ko prej pride čas, ko ponovno začneš uživati v trenutkih, stvareh, dejanjih, ki so te veselile včasih,...Verjetno boš doživela tudi veliko nihanj, se pravi, da se ti bo zdelo, da je boljše, ampak čez čas bo spet hudo, ampak tudi to boš preživela. Ta nihanja razpoloženja, čez čas postanejo vse manjša oz. kasneje ti postaneš gospodar svojega razpoloženja, kar pomeni, da pridobivaš nadzor nad svojim razmišljanjem...vse kar je potrebno je, da si vztrajna. Tudi sam sem bil velikokrat, beri: VELIKOKRAT! na robu obupa, ampak sem vseeno vztrajal in če me primerjaš pred cca 3 leta nazaj in danes, dobiš razmerje 1:1000000...sama lahko malo pobrskaš po forumu za mojimi posti in boš lahko iz napisanega prebrala, da je moja pot bila polna trnja in kamenja, ampak z trudom in vztrajnostjo sem premagal veliko ovir...Boš videla, ko boš prišla enkrat čez to trnovo pot, boš lahko zavohala vrtnico in le še malo bo potrebno, da se je dotakneš, vso to kamenje pa bo razpadlo in stopila boš na novo prelepo travnato površino, po kateri boš ponovno lahko hodila brez izogibanja in skrbi...
Kar se pa tiče medikamentov, pa ti iz mojih izkušenj lahko povem, da so začeli pomagati nekje po 3 mesecih, kar se pa tiče stranskih učinkov, pa se je pri meni pojavila samo grozna zaspanost, katera pa danes ni več intenzivna...seveda nisem rekel, da sedaj nimam več veselja spat, prav nasprotno, sedaj, ko spim, v večini spim kot dojenček, kar pa lahko zavlečem tudi v popoldan, če mi okoliščine to dopuščajo...
Ampak vseeno je to sedaj nadzorovano spanje, ki si ga privoščim popolnoma zavestno... Še pred kratkim sem imel obdobje, ko sem spal vsako popoldne, ker se mi drugo enostavno ni zdelo smiselno...prišel je pač val slabega razpoloženja in sem svoje negativno razmišljanje lahko pregnal samo s prisilnim spancem...
Ampak trud in volja, sta poskrbela, da sem tudi to premagal...no to je bilo še pred kratkim in sem praktično antidepresive jemal že skoraj 3 leta.
Moram tudi poudariti, da samo od zdravil pričakovati čudeže je nesmiselno, ker tega ne naredijo... Za trajne rezultate je potrebno delati na sebi, obiskati psihoterapevta, početi stvari, ki te veselijo oz. te so, v glavnem potrebno je delati na sebi, tako ali drugače. In bo boljše...verjemi!
Oprosti, če sem te mogoče malo prestrašil, ampak če bi ti rekel, da bo že jutri boljše, bi se ti najverjetneje zlagal...prav tako bi se ti zlagal, če bi ti rekel, da boš to stanje premagala brez slabih trenutkov oz. brez večjih zapletov...zato, to vzemi kot dobronamerno in se drži mojega nasveta ter seveda nasvetov drugih članov na forumu. Sam se nočem hvaliti ali karkoli podobnega, želim ti samo iskreno povedati, da pride čas, ko življenje ponovno dobi svoj smisel, čeprav se ti to zdi sedaj popolnoma nemogoče.
Vse dobro kimi
Lep pozdrav
Roky
