Spet panika in anksioznost

[ROLIPOLI]

Evo spet me je ujela panika, pa še živčna sem in napeta kot struna. že skoraj leto in pol sem brez zdravil in mislila sem si "ZMAGA". No pa očitno ni tako. Že od novega leta dalje opažam da sem nervozna in da se me spet loteva panika. Pa ne vsak dan. So dnevi ko sem res super, potem pa pride kakšen dan ko sem porazna. Že zjutraj ko se zbudim se me začnejo lotevati neki strahovi: kako bo v službi, pa koliko dela imam, kaj pa če se mi začne vrteti, kaj pa če padem, kaj pa če.... Skratka sami KAJ PA ČE.
Očitno sem se še bolj ujela v to, ker se mi je zadnjič res tako vrtelo  , da je vse poplesavalo okoli mene. In zdaj me je strah da se mi bo to ponovilo kje v javnosti. Takrat sem bila k sreči doma, a ne moreš skoz čepeti doma.

Doma ni nič posebnega,v službi se razumemo, delo imam rada, denarno tudi nimamo težav, skratka nič takega, a jaz pa takole.

Hodim na telovadbo 1x tedensko, a se vsakič odpravim tja s strahom kako bo. Ponavadi je super in se razmigam, a zakaj za vraga potrebujem s sabo nosit to ogromno vrečo strahu.

Za nameček imam pa še eno avtoimuno obolenje pri katerem je možnost da se mi pojavi kakšen strdek in s tem tromboza, v najslabšem primeru pa me lahko celo kap. No in kadar me zagrabi ta panika in dobim tak čuden občutek v zadnjem delu glave si vedno mislim da me bo zdaj pa res kap. In že vidim najslabši možni scenarij.

Imam cel kup literaute na temo sproščanja a kaj ko se lena, lena in še 1x lena. Poskrbim da je hiša pospravljena, kosilo kuhano, vse oprano zlikano, za sebe pa si ne vzamem časa.

Eh ni mi pomoči. Saj vem da mi ne more pomagati nihče drug kot sama, a mi je že lažje če se vsaj komu izpovem. Mož mi vedno pravi naj si vzamem čas zase, še za telovadbo me je on silili, ker pravi da res nočem nikamor. Seveda nočem če sem pa en velik zajec 

[mina]

No pa očitno ni tako. Že od novega leta dalje opažam da sem nervozna in da se me spet loteva panika. Pa ne vsak dan.

Kot sama vidiš, to ni vsak dan. So trenutki, ko se malo zamajemo. Manj ko se s tem obremenjuješ, bolje bo. Reci si, da je to samo trenutno, da bo itak minilo. Saj mine, kajne? Bolj ko se posvečaš paniki, bolj steguje kremplje po tebi. To si že spoznala. Predaj se trenutku panike, minil bo prej, kot da se z njim boriš.
Kar se tiče strdkov, upam, da imaš primerna zdravila. Da te bo kap ali kaj podobnega...odmisli. Saj lahko tudi mene, ki tega problema nimam. Če bi sama razmišljala kaj bo, če bo...Bi me tudi panika. Tako razmišljanje ti ne prinese nič dobrega. Raje v mislih ponavljaj poštevanko ali išči besede na črko M. Bo manj panike in slabega počutja. 

[ROLIPOLI]

Ja imam Aspirin 100. Saj vem da tako razmišljanje ne prinese nobenega pametnega učinka, samo to odmisliti je pa tudi cela znanost. No zame že, ker sem bolj "posrane sorte"  .

[Slavka]

Rolipoli 

Trenutno so dnevi, ki niso ravno najbolj naklonjeni našemu počutju...tudi jaz čutim poslabšanje...povečano tesnobo...razdražljivost.

Saj, če dobro pomisliš, verjetno ni tako hudo, kot je bilo, ne? Te je pa strah, kar je razumljivo, saj, ko enkrat doživiš panične napade in tesnobne občutke, se ob vsakem poslabšanju počutja ustrašimo, da smo "spet tam"... 

Podobno, kot opisuješ ti, se je zgodilo meni, ko sem prvič želela prenehati z jemanjem Asentre. Občutek grozne vrtoglavice in nato strah...nesigurnost...izogibanje situacijam, kjer bi me lahko ta vrtoglavica doletela.
Moj psihiater me je potolažil, da se mi taka vrtoglavica ne bo zgodila takrat, ko bom morala zbrano delovati (npr. pri vožnji avtomobila), kar mi je dalo upanje in pogum, da sem se bolj neobremenjeno podajala v različne situacije. 

In res se mi ni vrtoglavica nikdar pojavila v "nepravem" trenutku...ponavadi sem jo občutila doma, ko sem bila sproščena in na "varnem". 

Jaz bi ti predlagala, da le vzameš v roke tist kup literature o sproščanju in delaš na svojem počutju. Tudi telovadbe nikar ne opusti...bodi vztrajna in zaupaj vase.
Poslabšanje pride...gre...pride...gre...in tako se ponavlja....pa to še ne pomeni, da doživljaš poraz.

Če pa vendarle ne bo šlo drugače, imaš še vedno na voljo "plan B", kar pomeni, da se vrneš na zdravila, ne?

[ROLIPOLI]

Točno tako je kot praviš Slavka. Vrtoglavica se mi je pojavila doma.

Edino to pa je moteče -  ko se mi tudi na javnih krajih pojavlja en tak zoprn občutek v glavi, kot da ni vse tako "jasno" kot bi moralo biti in kot da sem omotična in bom padla. Potem pa: razbijanje srca, potne roke, šumenje v glavi....

Ja res se bom morala spet posvetiti sproščanju. Glavo gor, pa pogumno naprej  . Res je tako kot praviš - ostane mi še plan B.  Ampak najprej moram delati NA SEBI. Namesto mene tega ne bo naredial nobena tableta.

Slavka hvala za vzpodbudne misli, pa Mina tebi tudi.

Lep vikend.

[Slavka]

Edino to pa je moteče -  ko se mi tudi na javnih krajih pojavlja en tak zoprn občutek v glavi, kot da ni vse tako "jasno" kot bi moralo biti in kot da sem omotična in bom padla. Potem pa: razbijanje srca, potne roke, šumenje v glavi....

Ja, zelo poznano počutje...je zoprno, ni pa NEVARNO...ne boš padla, ne bo se ti nič zgodilo...takrat si zamisli, kako stojiš s celim stopalom na tleh, da čutiš kako so tla trdna in trdna si tudi ti. Ne dovoli, da te preplavi panike, temveč preusmeri svoje misli v kaj drugega, kot pa v svoje počutje. 

Ja res se bom morala spet posvetiti sproščanju. Glavo gor, pa pogumno naprej . Res je tako kot praviš - ostane mi še plan B.  Ampak najprej moram delati NA SEBI. Namesto mene tega ne bo naredial nobena tableta.

  to je to...torej AKCIJA 

[KikiN]

Hehe, vrtoglavica je res neki neprijetnega. Posebej če si kje zunaj med ljudmi. Ker te vsi gledajo potem, kot bi bil nevem kolk "nažgan". V soboto se je tudi meni začelo zlo vrteti. Po kakem dolgem tednu sem se odločil, da bom končno zlikal vse mojke cunje. Ne pridem do četrtine cunj, ko se mi je začelo vrteti, kot bi bil na ringelšpilu. Zato sem likanje pustil in se šel uležt. Hodil pa sem kot bi nevem kolk alkota spil.