Do pojava bolezni je prišlo zato,ker sem bil razcepljen med duhovni svet in obstoječo stvarnostjo. V okolju kjer sem se gibal se je moja občutljivost tako ekstremno povečala…pojavili so se notranji glasovi, ki somi ukazovali. Na te ukaze danes gledam kotna veliko nasilje nad mano, takrat pa ko si v recidivu samo bezljaš. Hitiš izpolnjevati ukaze,pod velikim pritiskom in napetostjo si,…
Psihično trpljenje…oprimeš se neke trditve, ideje, nekaj se nam kaže kot resnica,…in vse naše misli se kopičijo okoli te. Ustvarimo miselni vzorec, ki mu dovajamo energijo, ga hranimo, nas uničuje, dokler trpljenje ne preraste preko vseh meja sposobnosti in ne preide v duševno bolezen, pri meni v shizofrenijo.
Ko sem zapadel v psihozo, je bilo to dogajanje tako močno kot da bi duševno umrl. Psihoza se je začela s prazničnim slovesom od življenja. V možganih se je odvijalo praznovanje v obliki premočnega doživljanja vseh zunanjih dražljajev…vse je bilo tako intenzivno.
Dosledno sem moral ubogati glas v glavi, ki mi je velel kaj moram storiti. Takrat doživljaš kot da si z nekom na vezi, kot da si izbran za neka pomembna dela- rešiti nek svetovno pomembne probleme in to z velikimi banalnimi koraki. Tvoja moč naj bi bila v psihozi neomejena . Doživljanje da na tvojih ramenih tako velika odgovornost, te spravlja v strah in bolečino. Slepo verjameš,da je od tvojih dejanj vse odvisno. Hkrati sicer del razsodnosti v možganih ve,da je to zate prevelika naloga, ki je sam ne moreš izpolniti, vendar iz sebe iztisneš poslednji atom energije,da narediš kar ti veleva glas.
ZDAJ BO ŽE 9 LETO OD POJAVA BOLEZNI
ZDRAVIM SE Z ZDRAVILI IN MORAM REČI DA JE USPEŠNO
SEM V DOBRI REMISIJI
